Kruh, med z maslom, jabolko in mleko so živila, ki smo jih Slovenci sprejeli kot tradicionalna živila za zajtrk. Tokrat se bomo spraševali, ali so tudi zdrava?
Ajurvedski pogled na kombinacijo živil
Čeprav so naše babice z veseljem jedle kruh z medom in maslom, ajurveda uči, da sta med in maslo slaba kombinacija živil, saj med v tej kombinaciji postane toksin.
Med poleg fruktoze, mineralov, vitaminov, glukoze, saharoze, namreč vsebuje tudi bakterijo imenovano Clostridium botulinum. Mleko pa je najboljši medij za rast bakterij. Če jemo kombinacijo medu in mlečnih izdelkov, se te bakterije povečajo in proizvajajo toksine, ki niso dobre za telo, učijo stara načela ajurvede.
Prav tako učijo, da naj ne bi mešali sadja z drugimi živili. Sadje bi morali jesti na prazen želodec, saj sicer povroča vrenja in nastanek plinov. Če jemo jabolko skupaj s kruhom nas bo napihnilo. Zato bi morali otrokom sadje dajati ločeno, ne ob kosu kruha.
Pa pustimo sedaj kombinacijo živil na strani.
"Verjamem, da je takšen zajtrk tradicionalen, ne podpiram pa dejstva, da je tudi zdrav."
Za mnenje o tovrstnem slovenskem tradicionalnem zajtrku smo povprašali Aljo Dimic iz Centra Holistic, certificirano prehransko terapevtko in članico največje ameriške dietetične organizacije ADA, ki združuje najboljše strokovnjake za prehrano:
“S stališča, da se pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk trudijo ozaveščati o lokalni pridelavi in uporabi živil, pridelanih na naših njivah, seveda ta projekt podpiram. Pomen samooskrbe in domače pridelave je seveda zelo pomemben del prehranske verige in tudi sama stremim k temu, da ljudem približam lokalno prehrano, ki jo uporabljajo v svojih obrokih.
Projekt podpira tudi ministrstvo za zdravje in tako kot oni, tudi sama podpiram ozaveščanje o pomenu zajtrkovanja, sploh zato, ker je pri otrocih in mladostnikih še vedno premajhen odstotek tistih, ki redno zajtrkujejo, zajtrk pa je zelo pomemben obrok v dnevu.
Verjamem, da je takšen zajtrk tradicionalen, ne podpiram pa dejstva, da je tudi zdrav. Več kot polovica otrok je predebelih, vedno več je kožnih bolezni, dermatitisov, težav z imunskim sistemom ter s prebavo.
Mleko in mlečni izdelki med drugim vsebujejo npr. vnetno beljakovino kazein, prav tako mlečni sladkor laktozo, ki ga od dojenja naprej ne moremo več prebaviti in telesu povzročata nemalo težav. Vsakodnevni mlečni izdelki na jedilnikih otrok niso zaželjeni, prav tako za normalen razvoj otrok niso potrebni. Povzročajo številne alergijske reakcije, dermatitise, napenjanja in črevesne težave, sladkor (kruh, med), pa vodi v diabetes, povišan holesterol in notranja vnetja, ki so pravzaprav vzrok večine bolezni.
Prav tako ves sladkor, ki ju s takšnim zajtrkom zaužijejo s kruhom in medom, po mojem ne spadata med smernice zdravega prehranjevnja. Že z jabolkom zadovoljimo potrebo po fruktozi in sladkobi.
Vedeti moramo, da to na žalost v dnevu niso edini mlečni izdelki in sladkorji, ki jih otroci v dnevu pojedo, zato menim, da bi morali vsaj v vrtcih in šolah to dvoje omejiti.
Sama bi predlagala tradicionalni slovenski zajtrk v obliki prosene kaše s cimetom in naribanim jabolkom, zraven pa domač lipov čaj.”
"Današnji način pridelave hrane je vse prej kot tradicionalen in pogosto zelo nespoštljiv do živali in okolja, pa tudi ljudi."
Svoj pogled je z nami podelila še Irena Tomažin, ustanoviteljica projekta Zdrava juhica, ki si prizadeva najti način, da bodo otroci v vrtcih in šolah jedli več zdrave, ekološke, lokalno pridelane hrane: “V osnovi sicer podpiram idejo, da se pri otrocih krepi zavest o pomenu uživanja lokalne, slovenske hrane ter ob tem tudi ohranja tradicionalne vrednote in način življenja. Vendar pa je današnji način pridelave hrane vse prej kot tradicionalen in pogosto zelo nespoštljiv do živali in okolja, pa tudi ljudi. Sama kombinacija živil (tj. nabor »tradicionalnih« izdelkov v sklopu projekta Tradicionalni slovenski zajtrk) se mi ne zdi toliko sporna. V svoji osnovi so to jedi, ki so jih poznali in uživali naši predniki desetletja, stoletja nazaj, takšna struktura jedilnika pa tudi sledi današnjim prehranskim smernicam v šolah in vrtcih. Veliko pomembnejše se mi zdi tukaj sporočilo, ki bi bilo zelo dragoceno otrokom, in sicer na kakšen način je ta hrana pridelana in kako spoštljiv je v resnici naš odnos tako do narave in živali, kot tradicije, ki jo projekt tako opeva.”
Vsak korak k boljšemu je dobrodošel. Nedvomno pa bi bilo vredno, da otroci razvijejo pozornost glede tega, kaj jedo in ozavestijo, kako v resnici vpliva hrana na telo in duha.
- Preberite si še: Katera hrana vodi v bolezen in katera jo preprečuje?