Pri nekaterih se seks začne z »vročim zagonom«, z veliko strasti, pri drugih, s »toplim zagonom«, niso ravno vzburjeni, vendar čutijo pripravljenost, ob kateri ne potrebujejo prav veliko spodbude. Pri tretjih se seks začne s »hladnim zagonom«, pri katerem enega ali oba partnerja spolni odnos ne zanima preveč, partner potrebuje več dražljajev, preden se pojavi vzburjenje.
Spalnični Sherlock Holmes, spolni detektiv v knjigi Povejte mi, kako je bilo, ko ste nazadnje seksali? zagotavlja pripomočke in tehnike, ki jih potrebujete za oceno, popravo in razširitev svojih spolnih scenarijev, pa tudi za pogovor o številnih pogostih spolnih težavah, ki so napoti srečnim koncem.
Z več desetletnimi kliničnimi spoznanji, najnovejšimi znanstvenimi dognanji in raziskavami na področju spolnosti, dragocenimi domačimi nalogami, študijami primerov in drugim ta pronicljiva in izvirna knjiga odpravlja nelagodje in ponuja parom ne samo zmožnost, da se pogovarjajo o seksu, temveč tudi sposobnost, da dejansko nekaj naredijo glede tega.
POŽELENJE
Kako se pri vas začne seks?
Pri nekaterih se seks začne z »vročim zagonom«, z veliko vznemirjenja in strasti, pri drugih, s »toplim zagonom«, saj se dobro počutijo, prijetno jim je, niso ravno vzburjeni, vendar čutijo pripravljenost, ob kateri ne potrebujejo prav veliko spodbude. Pri tretjih se seks začne s »hladnim zagonom«, za katerega je značilno, da enega ali oba partnerja spolni odnos ne zanima preveč, vendar naj bi se iz tega ali onega razloga sporazumni seks kljub temu zgodil.
SPONTANO (ALI VISOKO REAKTIVNO) POŽELENJE
Ali ste po navadi vi tisti, ki daste pobudo za seks?
Spontano, nagonsko ali visoko reaktivno poželenje je tisto, kar videvamo povsod v medijih: neznanca se spogledata z nasprotnih koncev prostora, potem pa kamera pokaže, kako strastno trgata oblačila drug z drugega; seks na plaži, seks na stopnišču. Spontano poželenje je neobrzdana strast. Poželenje je prikazano kot potreba, hrepenenje, hotenje, želja, sla.
Kaj pa, če ne doživljamo poželenja nagonsko? Kaj, če poželenje ni prvo, kar začutimo, temveč prej drugo, tretje ali četrto? Kaj, če se spolna želja ne pojavi na začetku spolnega odziva, temveč bolj proti sredini? Avantgardni filmski ustvarjalec Jean-Luc Godard je napisal, da imajo vse zgodbe začetek, sredino in konec, vendar ne nujno v tem zaporedju – in izkazalo se je, da to velja tudi za spolno željo.
ODZIVNO (ALI BOLJ PREMIŠLJENO, MANJ VISOKO REAKTIVNO) POŽELENJE
To bo nekatere mogoče presenetilo, ampak številni spolne želje ne doživljajo »spontano« oziroma »visoko reaktivno«. Njihovo poželenje je bolj premišljeno. Nima hipnega začetka; v primerno razpoloženje pridejo postopoma. Poželenje ni prvo, kar začutijo, je bolj drugo, tretje ali četrto. Zdravniki za to pogosto vrsto spolne želje velikokrat uporabijo izraz »odziven«.
Tisti z bolj odzivno obliko poželenja se na spolni dražljaj ne odzivajo enako, kot se oseba z nagonskim poželenjem. Oseba z odzivno spolno željo lahko potrebuje več dražljajev v določenem času, preden se pojavi vzburjenje. To ne pomeni, da se ne zaveda spolnih dražljajev – poskus pritegnitve erotične pozornosti lahko vseeno ima za zapeljivega ali čutnega –, vendar dražljaji ne sprožijo njenega sistema vzburjenja tako neposredno ali močno kot pri bolj spontanih ljudeh. Da zagleda, zavoha, se spomni ali opazi nekaj zapeljivega in da se dotika partnerja oziroma da se on nje, pri njej ne izzove enakega odziva, ji ne požene enako kri po žilah oziroma ne sproži enakega refleksa spontane spolne želje.
Za osebo z odzivnim poželenjem je spolna privlačnost nekaj opaznega; za osebo s spontanim poželenjem je spolna privlačnost nekaj eksplozivnega. Ljudje z odzivno spolno željo potrebujejo prostor in čas, da spolni dražljaji prodrejo vanje. Mogoče se morajo zavestno odločiti, da dovolijo odvijanje procesa vzburjanja. Včasih morajo preusmeriti pozornost stran od nečesa drugega, da bi se vključili v dogajanje in postali spolno zbrani. Spolni dražljaj jim ne pritegne pozornosti samodejno; preučiti ga morajo in razmisliti o njem. Glede na kulturni poudarek na nagonskem poželenju številni ljudje, ki doživljajo spolno željo odzivno, pogosto menijo, da je nekaj narobe z njimi, zelo pogosto pa jih partnerji stigmatizirajo, ker ne dajejo pobude. Lahko dobijo oznako, da »niso erotični«, čeprav so pravzaprav mogoče zelo erotični. Je pač tako, da se zagrejejo drugače.
Predstava, da bi lahko obstajala zdrava različica poželenja, ki ni spontano, je nedavna, zagovarjajo pa jo feministične spolne znanstvenice, kot sta Beverly Whipple in Rosemary Basson in pa Emily Nagoski v svoji genialni knjigi Come as You Are (Do orgazma takšna, kakršna si). Dr. Ian Kerner je ugotovil, da lahko ta model enako velja za oba spola, ampak ideja o odzivnem poželenju je bila sprva predlagana kot edinstven način gledanja na zapletenost ženske spolne želje v primerjavi z moško, s poudarkom na pomenu »konteksta« – občutka povezanosti, varnosti, sproščenosti, romantike in tako naprej – za doživljanje poželenja pri ženski.
Ali je torej poželenje odvisno od spola in ali so ženske na odzivni strani črte, moški pa na spontani?
Dr. Ian Kerner je delal z veliko moškimi, ki doživljajo odzivno poželenje, in z veliko ženskami, ki doživljajo spontano poželenje. Velikokrat je že slišal žensko reči nekaj podobnega kot: »Podobna sem moškemu, kar se tiče seksa,« ko je govorila o svojem zaznavanju spontanega poželenja. Približno tolikokrat, kot je slišal moške opisovati svoje poželenje kot bolj odzivno in situacijsko, je slišal tudi opisovati potrebo po povezanosti, intimnosti, varnosti in romantičnosti. Spol ima po njegovih izkušnjah, precej manj opraviti s tem, ali partner deluje v okvirih spontanega oziroma odzivnega poželenja, kot z drugimi dejavniki, na primer s starostjo, zdravjem, življenjskim slogom, privlačnostjo partnerja, razpoloženjem, samozavestjo, hormoni, stranskimi učinki zdravil in drugim.
Včasih se lahko osebi zdi, da deluje v okvirih spontanega poželenja, ko hodi naokrog in sprejema vse tiste prijetne spolne dražljaje, po prihodu domov v znano okolje k svojemu partnerju pa preide v okvire odzivnega. Številni ljudje začutijo nagonsko spolno željo na začetku novega ljubezenskega razmerja ali takrat, ko so na dopustu. O svojem ali partnerjevem poželenju sicer po navadi razmišljamo v splošnih obrisih, vendar se pogosto pojavlja v veliko odtenkih. Tiste, ki ne doživljajo spontanega poželenja preveč redno, pa lahko ne glede na spol in spolno usmerjenost močno pomiri že zavedanje, da je glede na znanstveno potrjene raziskave odzivno poželenje prav tako normalno in zdravo kot spontano, mogoče pa celo še bolj.
Tistim, ki doživljajo nagonsko poželenje, si na splošno ni treba beliti glave z vprašanjem, ali si bodo poželeli seksa; preprosto poželijo si ga. Telo in možgani jim sporočijo spolno lakoto. Ljudje z odzivno spolno željo te lakote po seksu ne čutijo tako nagonsko, še posebno če je v njihovem spolnem okolju polno zaviralcev. Namesto tega je tako, kot da se morajo opominjati, da morajo jesti, da bo med obrokom hrana izvrstna in da bodo z veseljem jedli. Ljudje z odzivnim poželenjem torej pogosto potrebujejo nekaj, česar tisti s spontanim poželenjem ne: razlog, da se sploh lotijo spolne dejavnosti; pripravljenost, da se na začetku mehanično spravijo k stvari. Idejo, da si nekdo ne želi nujno seksati, vendar se je pripravljen lotiti spolne dejavnosti in na to gledati kot na izhodišče za omogočanje užitka, je, prva ubesedila spolna terapevtka JoAnn Loulan, ki je pri svojem delu z lezbijkami in biseksualkami spoznala, da je lahko poželenje – kot telesno izkustvo – izmuzljivo, neoprijemljivo in nepredvidljivo, pripravljenost pa je mogoče zavestno (in spoznavno) priklicati, se je okleniti in jo uporabiti.
Ko se »bljak« spremeni v »njam«
Včasih je lahko nekaj obenem zaviralec in sprožilec. Vsi ljudje smo opremljeni z »gnusnim odzivom«, ki nam pomaga ugotavljati, kaj je »ogabno«. Ta gnusni refleks je pravzaprav pomemben preživitveni odziv, ki nas pomaga varovati – da, na primer, ne bi jedli gnile hrane ali pili skisanega mleka.
Včasih lahko gnusni refleks sprožijo tudi kakšni vidiki spolnosti – določeno spolno vedenje, misel na spermo v ustih, vulvo pred nosom, slino, lizanje analne odprtine, telesi, ki si izmenjujeta znoj in tekočine, in tako naprej. Če dobro razmislimo, je dokaj presenetljivo, da sploh imamo spolne odnose glede na to, da nam najbrž niti na misel ne bi prišlo, da bi se lotevali (kaj šele želeli) teh dejavnosti, razen s svojim ljubimcem ali ljubimko. Ampak ko postajamo vse bolj vzburjeni, gnusni odziv postane mlačen ali zavrt, isti zaviralci pa lahko postanejo sprožilci.
Vzemimo za primer grizenje ali žgečkanje. Če bi moški preprosto stopil k ženi in jo ugriznil, požgečkal ali lopnil po zadnjici, bi jo to lahko odbilo in verjetno razkurilo. Če bi to naredil na začetku seksa, bi se morda zdelo celo pregrobo ali pa bi jo preveč žgečkalo. Ko pa se spraviva k poslu in je vzburjena, se lahko dober ugriz, grizljanje ali žgečkanje zdi erotično in kot naročeno.
Če želite izvedeti več o tem, kako spodbuditi vašo spolno željo in uživati v izpolnjujočem spolnem življenju, ne zamudite zanimive knjige dr. Iana Kernerja Povejte mi, kdaj ste nazadnje seksali?
Pripravila: Mirela Smajić, www.izbranozmirelo.si
- Preberite si še: Večina ljudi prakticira nerazvito obliko seksa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
