Kanabis ne deluje enako na vse ljudi. Povečano tveganje imajo posamezniki z družinsko zgodovino psihotičnih motenj, mladi, katerih možgani se še razvijajo, osebe z anksioznostjo in depresijo ter dolgotrajni uporabniki visoko koncentriranega THC-ja.
Pri mlajših je posebej pomembno razumeti, da se razvoj možganov nadaljuje do sredine dvajsetih let, zato imajo lahko zunanji vplivi v tem obdobju dolgoročne posledice za čustveno regulacijo in zaznavanje.
V sodobnem prostoru se kanabis pogosto prikazuje kot naravna, blaga in skoraj neškodljiva snov. Ta predstava se dodatno krepi s primerjavami z alkoholom in tobakom ter prepričanjem, da je vse, kar prihaja iz rastline, varno. Hkrati se CBD izdelki vse pogosteje promovirajo kot popolnoma neškodljivi, sproščujoči in primerni za vsakogar.
V praksi pa se mnogi ljudje sprašujejo: zakaj sem bolj anksiozen, zakaj so moje misli drugačne, zakaj imam občutek, da nekaj ni v redu?
Znanstvena slika je precej bolj kompleksna. THC, glavna psihoaktivna sestavina kanabisa, lahko pri določenih posameznikih vpliva na možgane tako, da poveča tveganje za resnejše psihične motnje, vključno s psihozo.
THC in CBD – ista rastlina, različni učinki
Čeprav izvirata iz iste rastline, imata THC in CBD različne učinke. THC vpliva na zaznavanje, razpoloženje in mišljenje ter neposredno posega v sisteme, ki uravnavajo doživljanje realnosti. CBD nima klasičnega psihoaktivnega učinka, vendar v večini izdelkov ne deluje samostojno, razmerja med obema pa se razlikujejo, pri sodobnih sortah pa pogosto prevladuje THC.
Učinki THC-ja niso omejeni le na sprostitev. Pri nekaterih ljudeh lahko pride do sprememb v zaznavanju, intenzivnejših misli in čustvenih reakcij. Sprva se to lahko zdi kot večja introspekcija ali kreativnost, vendar gre v ozadju za spremembo stabilnosti v načinu, kako možgani obdelujejo informacije.
Psihoza in izguba stika z realnostjo
THC deluje na endokanabinoidni sistem, ki uravnava razpoloženje, spomin in zaznavanje. Pri nekaterih ljudeh lahko poruši ravnovesje, kar se sprva kaže kot blaga paranoja, čustvena nestabilnost ali občutek odtujenosti. Sčasoma pa lahko vodi v globlje motnje.
Psihoza je stanje, pri katerem oseba delno izgubi stik z realnostjo. To ne pomeni nujno, da je ves čas popolnoma odmaknjena od sveta, temveč da možgani začnejo drugače povezovati zaznave, misli, čustva in pomen, ki ga pripisujejo dogajanju. Strokovni viri med glavne znake psihoze uvrščajo halucinacije, blodnje oziroma deluzije ter zmedeno ali neorganizirano mišljenje in govor.
Halucinacije pomenijo, da oseba sliši, vidi, čuti, vonja ali okuša nekaj, česar drugi ne zaznavajo. Najpogostejše so slušne halucinacije, denimo slišanje glasov.
Deluzije pa so trdna prepričanja, ki jih oseba doživlja kot resnična, čeprav zanje ni objektivnih dokazov. Lahko gre za občutek, da jo nekdo opazuje, ji želi škodovati ali da imajo določeni dogodki, objave, pogovori ali znaki v okolici poseben pomen prav zanjo.
Pojavijo se lahko tudi motnje mišljenja in govora. Misli postanejo hitre, razpršene ali težko obvladljive, oseba lahko skače z ene teme na drugo, težko zaključi misel ali govori na način, ki ga drugi težko razumejo. Ob tem se pogosto povečata zmedenost in tesnoba, saj se notranje doživljanje sveta spremeni, oseba pa tega ne more vedno jasno razložiti.
Te spremembe se običajno ne pojavijo nenadoma. Pogosto obstaja obdobje, v katerem se simptomi razvijajo postopoma. Oseba lahko še vedno normalno funkcionira, a znotraj sebe čuti, da se nekaj spreminja. Pojavijo se nespečnost, napetost, umikanje iz družbe in povečana občutljivost.
Paranoja po eni uporabi
Pomembno je tudi vedeti, da se pri nekaterih ljudeh močna paranoja, panični občutki ali celo psihotična izkušnja lahko pojavijo že po eni sami uporabi THC-ja, tudi če oseba prej ni imela podobnih težav. To se lahko zgodi pri različnih oblikah uporabe, posebej nepredvidljivi pa so zaužiti pripravki, kot so piškoti, kapljice, gumiji ali čaji, saj se učinek razvija počasneje in lahko nastopi šele po več urah.
Prav zato lahko človek zmotno misli, da pripravek nanj ni deloval, nato pa se učinek pojavi z zamikom in je precej močnejši od pričakovanega. CDC opozarja, da lahko kanabis povzroči dezorientacijo, neprijetne misli, anksioznost in paranojo, raziskave pa kažejo, da lahko že enkratno zaužitje THC-ja pri nekaterih posameznikih sproži akutne psihiatrične simptome.
V praksi se lahko takšna reakcija kaže kot nenaden občutek hude ogroženosti, prepričanje, da se dogaja nekaj zelo narobe, občutek izgube nadzora, strah pred smrtjo, panična tesnoba, derealizacija ali občutek, da iz notranjega stanja ni izhoda.
Pri zaužitih oblikah THC-ja je ta zamik še posebej pomemben, saj je učinek lahko močnejši, daljši in manj predvidljiv kot pri kajenju. Zato “naravno” ali “rastlinsko” nikakor ne pomeni tudi varno za vsakogar.
Sprememba in okrevanje
Prvi korak k spremembi je razumevanje odnosa do kanabisa. Pomembno je prepoznati, ali se uporablja kot način obvladovanja stresa ali čustev.
Zmanjšanje ali prenehanje uporabe je lahko izziv, še posebej, če je snov postala način regulacije notranjih stanj. V takih primerih lahko psihoterapija pomaga razumeti ozadje teh vzorcev.
Kanabis ni univerzalno varen. Pri nekaterih ne povzroča težav, pri drugih pa lahko pomembno vpliva na duševno zdravje. Zato je ključno razmišljati o individualni ranljivosti in kontekstu uporabe.
Vir: atma.hr,
