Šele v 17. stoletju so nizozemski botaniki s selektivnim križanjem ustvarili današnjo oranžno različico korenja.
Korenje je ena izmed najbolj priljubljenih korenovk na svetu. Najpogosteje je oranžne barve, vendar se pojavlja tudi v drugih odtenkih. Njegova visoka hranilna vrednost, bogata vsebnost B-karotena, prehranskih vlaknin, antioksidantov in mineralov ter možnost dolgotrajnega skladiščenja so ga naredili za nepogrešljivo sestavino v kuhinjah po vsem svetu.
Korenje izvira iz Irana in Afganistana, od koder se je sčasoma razširilo po vsem svetu. Skozi stoletja so ga številni botaniki izpopolnjevali, tako da se je v 17. stoletju na Nizozemskem pojavila danes najbolj znana oranžna različica.
- Preberite si še: Kardiolog dr. Borović: "Najslabše je piti kavo z mlekom."
Izvor in zgodnje gojenje korenja
Domovina korenja in njegovih številnih sorodnikov sega v sušne in vroče pokrajine Irana in Afganistana, kjer obstajajo dokazi o njegovi uporabi že okoli 3000 pr. n. št. S karavanskimi potmi so se semena korenja širila v sosednje arabske, afriške in azijske dežele, kjer so ga ljudje hitro sprejeli in začeli križati, da bi ustvarili nove sorte. Zanimivo je, da v tistem času oranžne različice še ni bilo – korenje je obstajalo v črni, beli, rdeči in vijoličasti barvi.
Eden izmed dokazov o njegovi priljubljenosti v antiki prihaja iz starega Egipta, kjer so korenje polagali v grobnice faraonov, na hieroglifih pa najdemo upodobitve žetve in predelave korenja. V Egiptu je prevladovalo vijolično korenje, ki so ga uporabljali tako za prehrano kot v zdravilne namene.
Korenje kot zdravilo in kulinarična sestavina
Tradicionalna uporaba korenja v medicini se je iz Egipta razširila v antično Grčijo in Rim že v 1. tisočletju pr. n. št. Takratne sorte so bile grenke in trde, zato so jih uporabljali predvsem kot zdravilo za različne bolezni. Rimljani so korenju pripisovali celo afrodizične lastnosti – znano je, da ga je v te namene uporabljal rimski cesar Kaligula. V vsakdanji prehrani so Rimljani korenje najpogosteje kuhali in ga postregli z olivnim oljem ter različnimi začimbami.
Do 13. stoletja se je korenje iz Perzije razširilo vse do Azije in Japonske. V istem obdobju so ga začeli gojiti tudi v Evropi, predvsem v Franciji in Nemčiji. Čeprav je bilo še vedno grenko, je njegova hranilna vrednost pripomogla k hitremu širjenju po celini.
Razvoj moderne oranžne različice
V 17. stoletju so nizozemski botaniki s selektivnim križanjem ustvarili današnjo oranžno različico kot poklon vladarski dinastiji Oranje. Skozi proces izboljševanja so dosegli, da je bilo korenje manj grenko, slajše in z manjšo leseno sredico. Ta nova sorta, poimenovana Daucus carota, je hitro postala priljubljena po vsej Evropi.
Kljub razširjenosti v Evropi se korenje v ameriški kulinariki dolgo ni uveljavilo. Prvi angleški naseljenci so ga začeli gojiti leta 1609 v Jamestownu v Virginiji, kasneje pa se je pridelava preselila v Massachusetts. Korenje je doseglo Južno Ameriko sredi 17. stoletja, ko se je prvič pojavilo v Braziliji, nato pa tudi v Avstraliji.
Širša priljubljenost korenja v Združenih državah se je zgodila šele po prvi svetovni vojni, ko so se ameriški vojaki vrnili domov in prinesli semena ter zgodbe o vrhunski francoski in evropski kuhinji. Še večjo prepoznavnost je korenje pridobilo med drugo svetovno vojno v Veliki Britaniji, kjer je vlada spodbujala domače gojenje korenja zaradi pomanjkanja hrane.
Sodobna pridelava in svetovna proizvodnja
Danes je največji svetovni proizvajalec in izvoznik korenja Kitajska. Leta 2010 je bilo po svetu pridelanih kar 33,5 milijona ton korenja in repe, od tega:
Kitajska: 15,8 milijona ton
ZDA: 1,3 milijona ton
Rusija: 1,3 milijona ton
Uzbekistan: 1 milijon ton
Poljska, Združeno kraljestvo, Ukrajina: manj kot milijon ton
Korenje je skozi zgodovino prehodilo dolgo pot – od divjih sort v Iranu in Afganistanu do današnje sladke in sočne oranžne različice. Njegova hranilna vrednost, vsestranskost in sposobnost dolgotrajnega shranjevanja so mu zagotovili mesto med najpomembnejšimi živili na svetu. Ne glede na to, ali ga uporabljamo v juhah, solatah, sladicah ali sokovih, ostaja korenje nepogrešljiv del naše prehrane.
Vir: vegetablefacts.net
