Kozmetičarka Vanesa: "Nihče mi ni povedal, da težava ni v moji koži, ampak v meni."

11. 6. 2024
Deli
Kozmetičarka Vanesa: "Nihče mi ni povedal, da težava ni v moji koži, ampak v meni." (foto: Vanesa Kotnik)
Vanesa Kotnik

"Pogosto rešujemo zdravstvene težave simptomatsko. Lažje je namreč težavo prikriti, kot pa se z njo soočiti," piše Vanesa Kotnik, višja kozmetičarka.

Če bi seštela ves vložek v kozmetiko, ko sem se borila z aknami, bi si verjetno lahko privoščila trimesečno sanjsko potovanje. Nihče pa mi ni povedal, da težava ni v moji koži, ampak v meni. Pred tem sem, kot je dandanes značilno za reševanje zdravstvenih težav, svojo kožo zdravila simptomatsko. Lažje je namreč težavo prikriti, kot pa se z njo soočiti. Po mnogih neuspelih poskusih in samoizobraževanju, sem več pozornosti posvetila psihosomatskemu nastanku kožnih težav. 

Ne gre za novo odkritje, temveč za ustaljen pristop v medicini, ki se uporablja že od prve polovice dvajsetega stoletja. Znano je torej, da psihično in čustveno stanje posameznika vpliva na nastanek ali poslabšanje nekaterih kožnih bolezni. Mednje spadajo akne, luskavica, dermatitis, vitiligo in rozacea.

Če pogledam svoje življenje pred nekaj leti, ko je moja koža bila v najhujšem stanju, vidim, da je v podobnem stanju bilo tudi moje življenje. Vse, kar sem takrat bila, se je odražalo na moji koži, v ogledalu. Večkrat rečem, da so takšne težave blagoslov v ovoju. Večina ljudi namreč nima tako opaznega telesnega znaka, ki jim daje vedeti, da je potrebno premisliti o odnosu do sebe, do drugih in življenja. Kožne težave psihosomatskega izvora pa so tukaj, vidne in kličejo po spremembi. 

Iskreno vem, da nas večina potrebuje kar nekaj časa, da razumemo sporočilo, ampak takrat, ko ga, se zgodijo čudovite stvari. Zadnja leta se precej govori o 'sveti trojici'- koža, možgani in črevesna flora.

Tako kot koža sama, ima tudi želodčna flora svoj mikrobiom. Kaj pa je tisto notranje, kar vpliva na oboje? Možgani in živčni sistem. Naš živčni sistem igra ključno vlogo pri zdravi prebavi. To pomeni, da ne samo, da je za izboljšanje potrebna uravnotežena prehrana, temveč tudi uravnoteženo živčevje. Živimo v svetu, kjer je večino časa aktiviran naš simpatični živčni sistem, ki skrbi za učinkovito izvrševanje nalog in za to, da smo hitri in učinkoviti. 

Kaj se zgodi, ko je aktiviran simpatični živčni sistem? Telo zavre večino funkcij, ki niso nujne za preživetje. Med drugim je tudi prebava. To pomeni, da lahko slediš super prehranjevalnim smernicam, a če ne spremeniš odnosa do sebe in hrane je lahko tvoj trud zaman. Porušen črevesni mikrobiom pa je tesno povezan tudi z našo kožo. 

Kako si lahko pomagamo?

Polega simpatičnega živčnega sistema imamo tudi parasimpatično živčevje. Le-to skrbi za umirjanje in regeneracijo. Ob aktivaciji se telo ponovno vrne v stanje mirnosti in sproščenosti. Umiri se dihanje, srčni utrip in hrana se normalno prebavi. Preprosta a izjemno učinkovita tehnika za aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema je metoda dihanja 4-7-8. Vdih traja štiri sekunde, zadržimo za sedem in izdih podaljšamo na osem sekund. Cikel lahko ponovimo kolikokrat želimo. Zelo smiselno ga je uvesti pred večjimi obroki, da se hrana normalno prebavi. 

Kot nekdo, ki je svojo težavo s kožo prelevil v svojo kariero in dela s strankami, lahko povem, da si osebe, ki s(m)o nagnjene k takšnim tegobam delimo tudi nekaj mentalnih lastnosti.

Kaj imamo skupnega?

Večkrat opazim, da potrebe drugih postavljamo pred svoje, kar je povezano z intenziteto empatije, ki jo imamo. S tem, da smo sočutni ni seveda nič narobe, dokler ne izgubimo svojega jaza in se znajdemo v neskončnem zadovoljevanju potreb drugih. Včasih je to lahko celo izredno priročno, saj se v tem primeru ne rabimo ukvarjati s sabo in svojimi težavami. Ustvari nam naš majhen osebni pobeg od sebe.

Tukaj si, da ljudi navdihuješ in vodiš z zgledom in se ne vpletaš v renovacijo njihovega življenja za ceno sebe. Postavljanje mej je nekaj, kar se nekateri naučimo šele kasneje v življenju, ker želimo ugajati. Utrjene meje empata so nujne za zaščito lastne energije. 

Druga lastnost, ki jo imamo skupno, je perfekcionizem. Se morda najdeš v tem, da nalog ne končaš ali 'sediš' na dobri ideji že leta? Jo nenehno piliš in izpopolnjuješ? Čakaš na zdravo kožo, da takrat zares začneš živeti? 

Naj ti povem, da popolnost ne obstaja. Ljudje smo si med seboj izjemno različni in kar je zame popolno verjetno zate ne bo. Popolnost je namreč izredno subjektivna. Kaj to pomeni? Svobodo, tukaj in zdaj. Ko se zaveš, da za najlepšo verzijo sebe ne potrebuješ zunanjih sprememb in ugotoviš, da se bodo le-te zgodile kot posledica notranje spremembe, je vse toliko lažje. In povem ti, ko spremeniš pogled nase in na svojo kožo, se bo le-ta nehala boriti proti tebi. Svoboda je v sprejemanju. Sprejemanju sebe, trenutne situacije in življenja z nasmehom, da tako ne bo zavedno, saj se nenehno spreminjaš, rasteš in skrbiš zase. 

Kako pomembna je zares kozmetika?

Večno vprašanje v tem hitrem svetu, ki skuša notranjost pozdraviti s predragimi serumi. Kozmetika ima pri psihosomatskih kožnih težavah zanemarljivo vlogo. Tudi pri hormonskih aknah. Ljudje bi mislili, da nam je to jasno že, ko preberemo diagnozo: HORMONSKE akne.

Pa vendar zelo hitro podležemo prebrisanemu marketingu velikih znamk, ki nam obljubljajo rezultate čez noč. Resnica pa je: nič v življenju se ne zgodi brez truda in čez noč. Glede na to, da so tovrstne kožne težave rezultat zakoreninjenih neprijaznih misli in navad, bo okrevanje zahtevalo dolgotrajnejši proces.

Ampak ne skrbi, ob koncu se nikoli več ne vrneš tja, kjer si začel. Ko dobre navade vztrajno ponavljamo, se vtisnejo v našo podzavest. Izpodrinejo škodljive vzorce, ki so nam dolgo časa kalili vid. Na drugi strani nas poleg zdrave kože in telesa čaka brezpogojno sprejemanje sebe in življenje v svoji pristnosti. 

Triki, s katerimi si lahko pomagaš:

  • Beljakovinski zajtrk
  • Kava vedno po obroku (za boljšo regulacijo krvnega sladkorja).
  • Minimalna kozmetična rutina, ki zajema čiščenje z ne penečim čistilom ali micelarno vodico in nevtralno kremo.
  • Kozmetična rutina pri zatemnjeni svetlobi ali sveči bo umirila tvoj živčni sistem.
  • 8-9 ur spanca.
  • Več časa na soncu (predvsem v jutranjih urah) za stabilizacijo hormonov.
  • Dnevne meditacije in pranayama (nadzor diha) za aktivacijo parasimpatičnega živčevja.
  • Sprejemanje sebe in postavljanje mej.
  • Zaupanje v svoje telo.

Vanesa Kotnik, skin.equation

Novo na Metroplay: David Amaro o spreminjanju skozi leta in trenutkih, ki mu pomenijo največ | Ob skodelici kave