Marija Merljak: Če je nekdo debel, mu rečem nehaj hujšati!

“Danes nisi strokovnjak, če s strokovnimi besedami dokazuješ, koliko si pameten, ampak če se trudiš zelo zapletene stvari povedati preprosto,” poudarja svoj pogled na strokovno udejstvovanje Marija Merljak, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije.

2. 4. 2010

Poleg iz znanosti in stroke veliko tudi črpa iz ljudskih izročil in modrosti, se zanese na lastne prebliske in prisega na notranje ravnovesje. Zaveda pa se tudi, da se lahko uči do konca življenja, saj je vse skupaj dinamičen proces. Na vsakdanje težave nikoli ne gleda samo z ene plati, temveč z večih zornih kotov, enako velja za zdravje.

Kaj nam pomlad zapoveduje glede prehranjevanja?

Marija: Toliko poudarjajo post, namesto da bi v spomladanskem postnem času pogledali okrog sebe, kaj nam v tem času narava ponuja. Treba je samo vzeti na primer regrat, trobentice, cikorijo in še kaj in jih uporabljati v jedeh, saj te grenčine pomagajo odstraniti vse odpadne snovi, ki so se nabrale čez zimo.

Gre za naravno pomoč, ne pa da nekdo reče, češ zdaj se bom natančno postil z različnimi čaji, ki so navsezadnje mogoče prišli od daleč, ne vzame pa tistega, kar ponuja tukajšnja narava. Preveč smo zgubili stik z naravo, premalo se opazujemo, poglabljamo vase in ne znamo se poslušati. Preveč je različnih 'znanstvenih' diet, izmed katerih ima vsaka svoj prav.

Ni možno, da bi bilo toliko različic, ker je celica, iz katere smo sestavljeni, ena sama. Vedno bo potrebovala vse, kar potrebuje za gorivo in zaščito, brez tega ne gre. Če bi to upoštevali, potem bi resnično jedli glede na letne čase in hrano cenili na drugačen način.

Kaj s tem mislite?

Marija: Še vedno mislimo, da je hrana kar tako za pojesti. Ni res, hrana ima dvojni namen: da se najemo, zaradi česar imamo občutek zadovoljstva in sitosti, in da ohranjamo zdravje. Če se poslušam, potem bom vzela hrano, da mi dopolni ali uravnovesi pomanjkanje določenih snovi.

Res pa je, da smo včasih neučakani. Ko nam nekaj manjka, ne zaupamo hrani, ampak sežemo po tableti. Danes je biti zdrav prav preprosto. Vsak čas ima določene posebnosti. Pred 50 leti so bile druge posebnosti in tudi hrana je takrat bila drugačna, mi pa smo še vedno sestavljeni iz istih celic, kar pomeni, da se moramo znati prilagajati vsaki situaciji.

Če smo pod stresom, moramo vzeti toliko in toliko jedi in živil, da bo možganska celica dobila vse, kar potrebuje. Fizični delavec in umski delavec ne moreta jesti enake hrane, to ne gre. Prehranske piramide sicer veljajo za edine pravilne, a vse ljudi mečejo v isti koš. Ni treba iti vsakič k zdravniku, da nam pove, katere so naše potrebe.

Temveč?

Marija: Zjutraj se je najprej treba vprašati, ali imam energijo ali je nimam, ali imam veselje do življenja ali ga nimam, čutim tesnobo ali je ne, imam težave s kožo, imam problematične lase, jezik ali nohte … Ko se opazujem, lahko na primer ugotovim: Kaže, da mi primanjkuje cinka, ker imam bele pike na nohtih.

Slej ali prej bom slabše videla, čeprav jem korenček, moram dobiti vitamin A, pri čemer cink pomaga. Slej ali prej bom zbolela, ker je cink izredno pomemben za imunski sistem, slej ali prej tudi ne bom vonjala in okusila hrane, ker je tudi to posledica pomanjkanja cinka. Prišel pa bo nekdo in rekel: Gospa, vaš EMŠO je v resnici vzrok vaših tegob.

Zadoščalo pa bi, da bi samo pogledali nohte, ki kažejo na pomanjkanje cinka. Zase si je treba vzeti čas. Strokovnjak lahko te stvari poveže in brez obsodb človeku svetuje, kaj bi zanj lahko bilo dobro. Ni pa dobro človeku soditi, ker ga s tem lahko samo še bolj zatolčeš. Bolje mu je svetovati, da si pripravi hrano z določenimi sestavinami, ki mu jih primanjkuje.

Če mu primanjkuje cinka, mu svetujem, naj si skuha malo več fižola, da na solato bučna semena, vzame lečo ali namaz iz leče, tudi kakšen zrezek naj si privošči, ker ima tudi govedina cink, naj vse to kombinira in se opazuje. Morda premalo poslušamo svoje prebliske, ker hitimo ali si ne zaupamo. Pojdi na tržnico in kupi tisto, za kar boš dobil preblisk, da bi rad jedel, ker ti tisti trenutek telo sporoča, da bi ti to danes ustrezalo, čeprav si prej nameraval kupiti kaj drugega.

Mar nimajo otroci razvit čut, kaj jim prija, kaj in koliko potrebujejo?

Marija: Do petega leta imajo otroci ta občutek zelo razvit, treba ga je negovati. Zelo narobe je, če ga zatolčemo. Skozi dozorevanje v svoji stroki sem se navadila misliti širše, prav tako zaradi svojih otrok. Vsak od mojih treh otrok je namreč kdaj mislil tudi popolnoma drugače od mene. Tisti trenutek sem morala preiti s stare vzgoje na vzgojo, pri kateri sem morala z njimi sodelovati v pogovorih. Izredno sem hvaležna otrokom, ker so bili zahtevni.

Ko sem ga kdaj polomila, sem se otrokom opravičila in se jim zahvalila, ker so me naučili nekaj novega. Otrok z avtoritativnimi starši ne bo sodeloval. Imeli smo zelo burne pogovore, svoje mnenje sem jim povedala zelo jasno, ampak tudi njim sem pustila, da ga povedo jasno. Nimamo vedno vse samo mi prav, moraš dati več resnic skupaj in videti, kaj je. Človek mora uporabljati modrost in se veseliti življenja.

Tako lahko narediš ogromno dobrega, šteje pa samo dobro in dobri odnosi. Če to prenesem na prehrano: še kako je pomembno, kakšna sem, ko kuham ali ko že nakupujem živila. Kako se počutim, kaj mešam, kaj hočem narediti ... Tudi znanstveno je dokazano, da juha, skuhana kar tako in prinesena na mizo, nima pravega okusa, ni žmohtna.

Posledično se človek ne nasiti, ker pride do določenih blokad na celični membrani in se začne rediti. Če hrane ne izkoristiš kot hranila, gre tja, kamor ne bi smela. Prehranjevanje je obred, pri katerem se usedeš za mizo, ustaviš, družiš z družino ali prijatelji, in ko se družiš, je hrana ugodje. Mi pa hitimo, hodimo jest v menze, ki navadno nimajo domačnosti.

Ne samo v tem primeru, tudi sicer se zelo radi naslanjate na tradicijo in ji zaupate, drži?

Marija: Ljudje so ljudska izročila spoznali v trenutkih krize, hudih časih, v pomanjkanju, ko so morali poiskati rešitev. Naša mama je morala nasititi šest otrok in v težkih trenutkih je dobro rešitev poiskala na svoj način. Morala se je povezovati s sosedi. To povezovanje je rodilo zelo veliko pogovorov o prehrani in tudi o marsičem drugem.

Spomnim se strica, ki je vsako nedeljo čital, saj so ljudje imeli željo po branju, spoznavanju novega, kar so potem predebatirali in tako prišli do novega spoznanja. Povezovanje je tudi danes zelo koristna stvar. Najuspešnejša so podjetja, v katerih delajo timsko. Vsakega človeka kriza spravi k sebi, in ker ni bilo toliko hrane, smo jedli, kar smo imeli, kar je bilo zagotovo pravilno.

Zadnje raziskave se obračajo na raziskovanje tradicije, naravnih modrosti in tistih živil, ki so jih včasih uporabljali. Svetovna znanstvena organizacija išče skupnosti, kjer so danes še vedno zdravi ali imajo najnižjo stopnjo bolezni ter smrtnosti. Ugotavljajo, kaj ti ljudje jedo in kako. Res pa je, da imamo danes strokovnjaki več nalog kot prej, več odgovornosti, več moramo upoštevati, bolj biti široki … in prav je, da to, kar so ljudje že odkrili, potrdimo tudi znanstveno.

Kaj s tem mislite?

Marija: Nima smisla v korenčku odkrivati druge stvari, ima, kar ima, le zaradi pridelave lahko izgublja hranilnost. Krava je krava in jajce jajce. Ugotoviti moramo, zakaj bi bilo dobro jesti jajca. Prav glede jajc se veliko zdravnikov moti, ker jih prepovejo jesti zaradi holesterola. Da pa imajo holin, ki naredi holesterol topen, tega pa ne upoštevajo. Sodobni strokovnjak mora vedeti, kaj vse vsebuje jajce, ker imamo več mikrobiološke podpore, hkrati pa mora vsa strokovna dognanja povezati s starimi izkušnjami.

Lahko se vprašamo, zakaj včasih, ko so jedli veliko jajc, niso imeli povišanega holesterola. Res pa so zraven jedli še regrat, ki ima vlaknine. Torej, če gledamo na jajce samo kot na jajce, ga ne bi jedla. Tudi pri dietah je tako, če gledaš samo na eno stvar, si naredil napako. Ko imaš recimo veliko umskega dela, napetosti, ti prija sladko, ker ti je zmanjkalo glukoze. Takrat se tudi ne počutiš dobro.

So se kljub pomanjkanju včasih bolje prehranjevali?

Marija: Imam občutek, da stari ljudje niso toliko jedli regrata, ker so imeli pri roki radič, ki ga je bilo lažje nabrati in sčistiti, kmet pa ni imel dovolj časa zanj. Sicer pa je tudi stari način prehranjevanja imel določene pomanjkljivosti. Več je bilo rahitisa, pljučnic, če ni bilo drugega, so jedli samo kruh, ampak to je premalo.

V današnjem času pa zmoremo več, več delamo in gremo z razvojem naprej. Ljudje pravijo, da je življenje stresno. Zakaj? Še vedno smo mi tisti, od katerih je naše življenje odvisno. Če sem ves dan delala umsko, si bom skuhala kosilo, ki bo imelo več vitaminov B. Uporabljala bom ajdo, ki so jo jedli že včasih, piro, med …

V tem trenutku živim čudovito življenje brez kakršnekoli nostalgije in obremenitev današnjega časa. Če si poln življenja, k tebi prihaja lepo. Včasih so nam dajali ribje olje in vitamine B-kompleksa ter kvas, kar je dobro za možgane. Zanimivo, da so nam včasih dali kakšno žličko sladkorja za dobro počutje. Še se spomnim strica, ki je hodil v trgovino nekam daleč in nam v nahrbtniku prinesel bombončke.

Spominjam se trenutka, ko je prišel in jih izvlekel iz nahrbtnika, mi smo dobili samo enega, kar je bilo lepo, čeprav je bil le majhen bombonček.

Verjetno res ni vse v količinah?

Marija: Pri obilju gre morda za to, da imaš premalo zadovoljstva in želiš to nadomestiti z nečim od zunaj, tudi z velikimi porcijami. Med prazniki ljudje privlečejo domov dva do tri vozička hrane, samo da je veliko. Pozabili smo, da smo nekoč bili zadovoljni z malim, ki je bilo z občutkom. Zaradi blaginje ne znamo več ceniti malih stvari.

Lani sva bila s soprogom v Parizu, kjer so nama prinesli male porcije hrane, a tako neznansko dobre in lepo okrašene. Zelo pomembno je, kako človek skuha hrano in kako postreže. Če je lepa na pogled, boš manj pojedel in bolj bo zalegla. Verjetno je s tem povezano tudi to, da je veliko predebelih, izbirčnih in alergičnih otrok.

Kaj bi svetovali za lažji začetek pomladi?

Marija: Najprej se moramo razstrupiti in uživati regrat; ko so jetra prepojena z odpadnimi snovmi in s presežki sečne kisline, se ne počutimo dobro. Za razstrupljanje so dobri še cikorija, por, veliko česna, mlada čebulica, zelena, pastinak. Ob razstrupljanju je pomembno piti vodo, ker je ta pomembna za odvajanje odvečnih snovi.

Za vsakih 25 kilogramov lastne teže je treba spiti liter tekočine. Treba je spiti liter in pol navadne vode, drugo so lahko mineštre, sokovi, ne preveč čajev, ki čeprav so zdravilni, lahko v velikih količinah škodujejo telesu. Voda je topilo, ki razstopljene hranilne snovi pripelje v celice, hkrati pa odplakne odpadne snovi iz njih. Če ne pijemo, se telo muči in smo tudi zaradi premalo popite vode utrujeni.

Lahko te začne boleti glava, ker so določene odpadne snovi prešle skozi krvno možgansko pregrado v možgane. Voda pomaga pri nastanku nevrotransmiterjev – spalnih hormonov. Ljudje se bojijo piti vodo zvečer, da ne bi hodili preveč na stranišče.

Te nevarnosti ni, če žile delujejo pravilno. Izredno pomembna je tudi sol. Preveč solimo, kar pomeni, da imamo preveč natrija in premalo kalija, razmerje med natrijem in kalijem pa je zelo pomembno. Bistveno je, da uravnavamo razmerje količine vode v celici in zunaj nje. Premalo kalija povzroči visok pritisk. Kalij uravnava to razmerje, zato je pri sebi dobro imeti banano.

Mar o banani ne govorijo vse najslabše?

Marija: Ima visok glikemični indeks (GI), ima pa tudi toliko drugih vitaminov in mineralov. Banana ima zraven še snovi, da se kljub visokemu GI ne zredite. Hitro te nasiti, ima tudi vitamin B6, da ti pomaga pri dovolj močnem izločanju želodčne kisline. Da nam dovolj kalija, kar pomeni, da je tudi v presnovnih procesih hitrejše prehajanje. Banano priporočajo vsem bolnikom, ki imajo težave s srcem in ožiljem prav zaradi kalija in magnezija. Tudi zelena, peteršilj in krompir imajo kalij.

Zakaj smo spomladi utrujeni?

Marija: Tudi zaradi tega, ker telo teži k uravnovešenosti, k pravilnemu razmerju med natrijem in kalijem, med vodo, ki je v celici in zunaj nje. Če tega ni, izgubljamo energijo. Sama voda je diuretik, če pa dodamo še malo rastline s kalijem, te spodbudijo tudi organe, da še bolj aktivno izločajo odpadne snovi. Z odpadnimi snovmi gredo tudi odpadne kisline.

Utrujeni smo lahko tudi zato, ker organizem želi spraviti v ravnovesje dobre in slabe bakterije. V našem črevesju bi morali vsako leto, še posebej spomladi, zamenjati mikrofloro. Treba je piti kislo mleko, jogurt in kefir, da v črevo damo prijazne bakterije, ki se naselijo na tista mesta, kjer se je zaradi slabšega imunskega sistema ali zakisanosti lahko razrasla kandida.

Tisti, ki imajo preveč želodčne kisline, mu navadni jogurti ne bodo dovolj koristili, zato je bolje piti probiotične jogurte ali še raje probiotična prehranska dopolnila. Ko imamo normalno miklofloro, mora v telesu biti kandide samo 10 odstotkov, če je je več, si zelo utrujen. Tisti, ki so pozimi jedli antibiotike, nimajo več dobrih bakterij, ker so jih zdravila uničila.

Kaj pa pomanjkanje vitaminov?

Marija: V spomladanskem času imajo ljudje premalo vitaminov B in C. C-vitamin je komandant za vse procese in ga potrebujemo zelo veliko. Če si kar naprej v stresu in kadiš, porabiš ogromno C-vitamina. Če ga nimaš, procesi ne potekajo dobro. Na koncu potrebujemo samo še iskrice, to pa so B-vitamini.

Ti so aktivatorji presnove, gorenja. Če bi želel veliko narediti, a nič ne ješ, ne moreš nič 'zakuriti' ali slabo 'zakuriš'. B-vitaminov je veliko: B1, B2, B3. Tu je taka raznolikost, da moraš paziti, da boš imel vse. Ni pa tako zapleteno, nekaj B-vitaminov dobiš v stročnicah, nekaj v mesu, nekaj v mleku, nekaj v zelenjavi. Če potrebuješ B-vitamine, moraš jesti mešano hrano.

Na katere nepravilnosti bi opozorili pri dietah?

Marija: Če je nekdo debel, mu rečem: Nehaj hujšati. Ko se nekdo loti shujševalne diete, je že pod stresom. Reče si, da mu bodo vse prepovedali. Že v naprej doživi nasilje, ki ima obratni učinek, in posledično se upira. Najprej je treba ugotoviti, zakaj je kdo debel.

Veliko jih je zaradi stresa, ker imaš v stresnih situacijah preveč kisline v želodcu, in ko je je preveč, ne razgradiš beljakovinske hrane, ki je pomembna pri prenašanju odvečne maščobe na kurjenje. Najprej moraš urediti kislino z zeljem, krompirjem, korenjem … Nekateri so debeli zaradi slabokrvnosti, ki je zelo pogosta pri mlajših, pa tudi pri starejših ljudeh.

Če želimo, da telo izdela karnitin, ki odnaša odvečno maščobo na kurjenje, potrebujemo železo. Slabokrvni ne bo shujšal, morda shiral. Težava je tudi ščitnica. Uravnati jo moraš tudi z dovolj B-vitamina, če imaš stresne situacije, nimaš dovolj tega vitamina in ščitnica ni uravnana. Problematika pri težavah s ščitnico je tudi želodec, ker tirozin, ki je ena izmed aminokislin, ščitničnemu hormonu pomaga pri kurjenju odvečnih maščob, zato moraš najprej popraviti ščitnico.

Velik razlog za predebelost je pomanjkanje maščobnih kislin omega 3, ker je v celični membrani plast holesterola, ki mora biti vedno prepustna, topna. Topljivost holesterola delajo maščobne kisline omega 3.

Izredno pomembno je pravo razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Ko nekdo reče, da ima povišan holesterol, mora najprej urediti to, šele potem se lahko loti hujšanja. V tistem trenutku, ko urediš svoje telo in ugotoviš svojo šibko točko, preideš na zdravo telo, ki ne skladišči maščobe.

Napisala: Suzana Golubov
Fotografije: Goran Antley

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri