Naj otroški strahovi ne prerastejo v resne fobije

1. 4. 2011
Deli
Naj otroški strahovi ne prerastejo v resne fobije

Strah je naravni zaščitni mehanizem. Vendar kako pomagati otroku, da strah ne preraste v resno fobijo?

Strah je naravno čustvo, ki se pojavlja v situacijah, ko se srečamo z neznanimi stvarmi. Občutek straha v nas sproži adrenalin, ki požene krvni obtok in aktivira naše telo in čutila, da bi se v skrajnem primeru lahko pognali tudi v beg. Seveda je mnogokrat strah tudi prevelik, zato pravimo, da ima strah velike oči.

In seveda je največ stvari neznanih našim malčkom, težko ločijo med realnostjo in domišljijo, zato se prav pri njih velikokrat pojavi prevelik strah.

Otroci se mnogokrat bojijo povsem običajnih stvari: neznanih oseb, drevesnih vej, sosedovega kužka, moških z brado ... Malčki svet okoli sebe vidijo drugače kot mi, a so še premajhni, da bi vedeli, da se nekaterih stvari ni treba bati.

Česa se otroci bojijo

Ne boste verjeli, a psi so prvi na seznamu največjih povzročiteljev strahu in panike pri otrocih. Sledijo jim prikazni, palčki in zmaji, tesno za njimi so alarmi, sirene in prevelik trušč. Večji otroci se začnejo bati tudi abstraktnih stvari, na primer tega, da bi se izgubili, če so v neznanem prostoru, ker so morda pri poročilih slišali, da se je nekdo izgubil, bojijo se požarov, da bodo njihovi starši nenadoma umrli in bodo ostali sami ... A otrokom, ki vam zaupajo svoje strahove, se nikar ne smejte. Nikar jih ne kličite boječke ali zajci, saj potrebujejo vašo podporo. Raje jih potolažite s preprostimi dejstvi, da so gasilci zato, da pogasijo požar, da imamo strelovode, ki nas varujejo pred udarcem strele, da tema izgine, ko prižgemo luč, da ste skoraj prepričani, da nekaj časa še ne boste umrli, in da bodo imeli vedno nekoga ob sebi, ki po pazil na njih.

Od kod prihajajo vsi ti strahovi?

Če opazite, da se je vaš sicer pogumen otrok nenadoma začel vsega bati, potem zagotovo nekje tiči vzrok za ta strah. Strahovi se vendar ne pojavijo iznenada, skoraj vedno jih spodbudi neki dogodek. Če se otrok boji psov, se je morda pred kratkim v parku močno ustrašil lajajočega psa. Pametno je, da hitro reagirate, da povsem običajen strah ne preraste v kaj večjega. Otrok vam mora zaupati in verjeti, kar mu boste govorili.

Strah in noč

Nočni strahovi so nekaj, kar smo in bodo v vsaj enem izmed obdobij odraščanja spoznali tudi vsi malčki. Seveda se vsi starši na otrokove strahove ne odzovemo enako, a nekaj je jasno, otrok se res boji in treba ga je potolažiti. Rešitev je tudi, da mu čez noč pustite prižgano luč in odprta vrata otroške sobice. Če vas pokliče, pojdite k njemu in ga pomirite, najbolje, da se za nekaj minut uležete k njemu v posteljo.

Povzeto po reviji Lisa

Novo na Metroplay: "Slovenski hribi postajajo preobremenjeni" | Matjaž Šerkezi