Najživila za dober imunski sistem

Za okrepitev imunskega sistema je poleg počitka in čim manj stresnega vsakdana pomembna prehrana. Tako kot se ne moremo naspati ter umiriti telesa in duha za teden dni vnaprej, tudi ne moremo s supermultivitaminsko tableto nadomestiti vseh hranil, vitaminov in mineralov, ki jih naše telo vsakodnevno potrebuje za optimalno delovanje.

Najživila za dober imunski sistem (foto: Marko Grubišić) Marko Grubišić
24. 11. 2015

Za zimo moramo pripraviti svoje telo in temu prilagodimo tudi prehrano. »Prva ‘dolžnost’, ki jo moramo izpolniti, je okrepitev našega imunskega sistema. V ta namen je v naravi dobro poskrbljeno, saj jeseni dozori obilo sadja in zelenjave, ki s svojimi hranilnimi in zaščitnimi snovmi, z vitamini in minerali odlično uravnata prebavne in presnovne procese ter okrepita odpornost telesa na izzive, ki jih prinaša zimski čas leta, ko smo bolj izpostavljeni virusnim in prehladnim obolenjem, gripi.

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred ‘vsiljivci’, ki ogrožajo telo. Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in v telesu organizira učinkovito obrambo,« nas spodbuja k naravni krepitvi imunskega sistema Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. in soavtorica knjige Zdravje je naša odločitev.

Najživila za dober imunski sistem

Številne raziskave, pa tudi izkušnje milijonov ljudi so pokazale, da prehrana, zasnovana na polnovrednih živilih, ki so minimalno obdelana in prečiščena, podpira optimalno delovanje telesa.

Polnovredna žita v prehrani so zelo pomembna zaradi vlak­nin, balastnih snovi ter ravnovesja ogljikovih hidratov in beljakovin. Vlaknine vplivajo na pravilno delovanje prebave in s tem na optimalno delovanje imunskega sistema.

Rjavi riž, ječmen, proso, rž, pšenica, oves, koruza in druga žita so vir kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se postopoma prebavljajo, dajejo energijo na dolge proge ter vplivajo na stabilno raven sladkorja v krvi. Vitamini skupine B v žitih so izjemno pomembni za delovanje osrednjega živčnega sistema; uživanje žit je pomembno za zbranost in stabilno obnašanje.

Miso, fermentirana sojina pasta (dobite jo v trgovinah z ekoizdelki ali boljših supermarketih) je sijajna začimba za juhe. Dodamo jo na koncu kuhanja, daje slan okus in je prava zaščitnica imunskega sistema. Miso juha s sladkasto zelenjavo, kot so buča, korenček in čebula, je izvrsten vir vlaknin in prava vitaminska bomba. Pripravite jo lahko že v 10 minutah.

Rahlo pekoče začimbe, kot sta česen in ingver, dodamo praženim jedem, zgoraj omenjenim juham in raznim omakam. Njihovo antibakterijsko in antivirusno delovanje pripomore tudi k izboljšanju krvnega obtoka, ki je nujno potreben za dobro delovanje imunskega sistema. Alicin v česnu deluje tudi protiglivično.

Ekološko pridelana sezonska lokalna zelenjava in sadje: slive, hruške, jabolka, buče, krompir, por, peteršilj, blitva, pesa – ekološko vzgojeni domači plodovi jeseni bodo prenesli vitalnost sonca in zemlje v telo. Vse vitamine, minerale in encime boste dobili v najboljši obliki – v njihovem naravnem okolju, iz katerega je zagotovljeno sinergijsko delovanje in najboljši izkoristek v telesu.

V česnu so snovi, ki delujejo kot naravni antibiotiki. »Pa niso samo v česnu,« pravi Merljakova. »Protibakterijsko delujejo tudi čebula, por, drobnjak, čili, hren, jabolka, jogurt, korenje, olive, pesa, zelena, zelje, žajbelj, borovnice, brusnice, bezeg, oreh, brinje, meta, melisa, lovor, bazilika, timijan, med in prava kokošja juha

Ritem prehrane

Jejmo manj, a pogosteje.

Pogostejše, a manjše količine hrane skozi dan bodo telo preskrbele s stabilno ravnijo energije (sladkorja v krvi), od katere so odvisni (kot učinek domine) številni procesi. Zgoraj omenjena živila lahko razdelimo v manjše obroke skozi dan.

Na primer: zajtrk: polnovredna žita z mlekom ali napitkom iz žit. Malica: sadje, suho sadje, oreščki, solata, miso juha. Kosilo, večerja: riba, zelenjava, testenine …

Vsaj tri ure pred spanjem ne jejte ničesar, da se bo telo lahko spočilo. Pomembno je, da si vzamete čas za obrok, ki ga boste pojedli v miru, brez računalnika, televizorja ali časopisa, in se zavedate hrane, ki jo vnašate v telo ob temeljitem žvečenju. Žvečenje dviguje raven imunskega sistema, ker se hrana bolje prebavlja, torej tudi bolje absorbira v telesu, vpliva na ravnovesje bazičnega in kislega, kar je nujno za imunski sistem na visoki ravni.

Prečiščena živila

Bolj kot je živilo predelano, večji sovražnik zdravja je

Beli kruh, prečiščen beli riž, testenine, olje in druga prečiščena živila najpogosteje vsebujejo prazne kalorije in so zadnja stvar, ki jo potrebujemo za svoje zdravje. Takšna obubožana in prazna živila so pogosto ‘obogatena’ s kemičnimi dodatki za barvo, okus, stabiliziranje, aromo ipd. in povzročajo vedno več alergij in drugih težav z zdravjem.

V različne prehrambne izdelke danes dodajajo okoli tri tisoč kemikalij in vsak med nami na leto poje povprečno 6,5 kg kemikalij.

Količina natrija v predelani hrani je veliko višja kot tista, ki jo telo potrebuje, kar je glavni vzrok za izgubo magnezija, kalija in drugih pomembnih hranil. Visok odstotek fosfata v predelani hrani in napitkih moti absorpcijo kalcija in magnezija, kar je nevarno tudi za okostje in krvožilni sistem.

Podpora imunskemu sistemu

Živimo v časih, ko je splošni trend, da se določena hranila razglašajo za izjemno pomembna. A hranljive sestavine v naravi niso izolirane, prihajajo skupaj z drugimi.

»Posamezne snovi iz hrane nimajo enakega učinka, kakor če delujejo skupaj. Če bi uživali samo česen ali samo korenje, bi vseeno zboleli! Pomembno je torej uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano, in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok,« opominja Merljakova, in dodaja: »Živila za dvig imunskega sistema so v sadju in zelenjavi, ki imajo najpopolnejši spekter antioksidantov.

To so tiste snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v dve veliki skupini: v maščobah topne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice v brokoliju, brstičnem ohrovtu, zelju, repi, kolerabi in redkvi.«

Pomembno je, da vsak obrok pojemo počasi, v miru, brez časopisa, spleta ali televizije. Tudi temeljito žvečenje dviguje raven imunskega sistema.

Za strokovno pomoč pri pisanju članka se zahvaljujemo Mariji Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., soavtorici knjige Zdravje je naša odločitev (vihra@siol.net).

Jadranka Boban Pejić, Petra Arula