Žlica medu, nekaj kapljic ameriškega slamnika in žajbljev čaj so včasih učinkovitejši, vsekakor pa varnejši od antibiotikov.
Zdi se, kot da smo že preplavljeni z besedami zdrava in uravnotežena prehrana ter da dobro vemo, da lahko z določenimi živili precej izboljšamo svoje počutje ali celo preprečimo, da bi nas ujel prvi virus ali bakterija, ki privrši mimo nas.
»Pa vendar ljudje tako radi posegajo po sintetičnih zdravilih v slepem prepričanju, da ta bolj koristijo in prej zaležejo kot naravna zdravila, skrita v hrani. Od tega jih ne odvrne niti nekoliko ironična ugotovitev zdravnikov in lekarnarjev, da prehlad traja teden dni, če ga zdravimo, in sedem, če ga ne,« nas opominja Marija Merljak, soavtorica knjige Zdravje je naša odločitev.
Še huje pa je, da veliko ljudi zdravi že najmanjša vnetja z antibiotiki. Zaradi tako pogoste uporabe so postale bakterije odporne nanje, zato moramo povečevati količine, s tem pa povzročamo tudi (večje) neželene stranske učinke. Poleg vsega antibiotiki ne izbirajo, uničujejo vse bakterije, ki nanje niso odporne, torej ubijajo tudi dobre mikroorganizme, ki so odgovorni za ravnotežje v črevesju in nožnici.
Zaradi vsega tega se je britanski zdravnik John McKenna odločil, da bo preizkusil naravno alternativo. Z najnovejšimi študijami je primerjal rastline z močnimi antibakterijskimi in razkuževalnimi lastnostmi in dobil presenetljive rezultate.
Ugotovil je tudi, da zelišča ne delujejo na simptome le s svojimi aktivnimi snovmi, temveč tudi z energijskim potencialom, ki ga dobivamo iz narave in sončnih žarkov in delujejo na uravnoteženost celega telesa.
Širok spekter naravnih antibiotikov
»Vsi vedo, da so na primer v česnu snovi, ki delujejo kot naravni antibiotiki. Pa niso samo v česnu. Živila, ki delujejo protibakterijsko, so poleg česna še: čebula, por, drobnjak, čili, hren, jabolka, jogurt, korenje, olive, pesa, zelena, zelje, žajbelj, borovnice, brusnice, bezeg, oreh, brinje, meta, melisa, lovor, bazilika, timijan, čebelji med, prava kokošja juha,« pravi Merljakova in svetuje, da si čim prej najdete kmeta, pri katerem boste lahko kupili domačo (po možnosti staro) kokoš, ki se je pasla v naravi in ima zdravo meso.
»Med kuhanjem prave domače kokoši se sprošča aminoksilina cistein, ki je po kemijski zgradbi podobna zdravilu proti bronhitisu in okužbam dihal, acetilcisteinu. To zdravilo so sprva pridobivali prav iz kokošje kože in perja. In podobno kot to zdravilo tudi aminokislina cistein redči sluz v pljučih, da se ta lažje izloči. S poskusi so ugotovili, da kokošja juha prepreči vnetje sluznice v dihalih,« je znanstveno osvetlila početje naših mam, ko smo zboleli kot otroci, Merljakova, ki prisega na recept dr. Stephena Rennarda s pljučne klinike z univerze v Nebraski.
Zdravilna kurja juha
Očiščeno domačo kokoš položimo v lonec, prilijemo vodo, da jo prekrije, dodamo tri velike čebule, velik olupljen sladki krompir, tri olupljene pastinake, dve olupljeni repi ter 12 do 15 korenčkov. Solimo po okusu in kuhamo poldrugo uro, dodamo še šest stebel zelene in šopek peteršilja ter kuhamo še eno uro. Nato vzamemo kokoš iz lonca, zelenjavo v njej pretlačimo, juho ohladimo in posnamemo odvečno maščobo. Zamrznemo jo v manjše skodelice, da jo imamo lahko vedno pri roki.
- Juha proti hripavosti in prehladom
Glavice česna in čebulo olupimo in grobo sesekljamo. Srednje velik krompir operemo, olupimo in narežemo na kocke. V loncu stopimo maslo, dodamo čebulo ter jo na šibkem ognju rahlo pražimo. Dodamo česen in dušimo še dve minuti. Prilijemo pravo kokošjo juho, dodamo narezan krompir in svež timijan. Ko se krompir zmehča, ohladimo juho, nato jo zmešamo s paličnim mešalnikom in začinimo s soljo in poprom. Ponudimo še s kislo smetano.
McKennovi favoriti med naravnimi antibiotiki
- Ameriški slamnik
Slamnik je bil ena najpomembnejših zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, uporabljali so ga za celjenje ran, opeklin, vnetij dlesni, zobobole, bolečine v grlu, prehlade, kašelj, mumps, ošpice in gonorejo. Pogosto so poročali o uporabi ehinaceje pri pikih kač, mrčesa in kot zdravilo pri zastrupitvah. Je tako rekoč edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le za lajšanje simptomov.
Zdravila z ameriškim slamnikom spodbujajo delovanje imunskega sistema, tako da povečajo dejavnost nekaterih belih krvnih celic. V farmaciji uporabljajo tri vrste ameriškega slamnika: škrlatni, ozkolistni in bledi ameriški slamnik. Največ raziskav potrjuje učinkovitost škrlatnega ameriškega slamnika.
- Med
Med pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec. Pomiri pljuča, olajša izkašljevanje, zmanjša kašelj in olajša dihanje. Deluje tudi protimikrobno – zavira nadaljnje okužbe, zato ga priporočajo za celjenje ran, opeklin, vnetij, izpuščajev, razjed na želodcu. Zmanjšuje bolečino, predvsem pri opeklinah in čirih. Lahko zmanjša nastajanje brazgotin. Pomaga pri mišičnih krčih, težavah z zgago, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahlo odvajalno.
Pomaga tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov, pri odplavljanju strupov in pri nekaterih boleznih. Ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu.
- Izvleček grenivkinih pečk
McKenna trdi, da je to najmočnejši naravni biološki terapevtik s širokim spektrom delovanja antibiotikov, antimikotikov in antiparazitikov. Razredčen izvleček grenivkinih pečk uporabljamo za nego in čiščenje nečiste kože, nego dlesni in ustne votline, pripravo kopeli za nego nog in nohtov (odličen je proti glivičnim obolenjem), pripravo kopeli za intimno nego (deluje proti vaginalnim vnetjem), nego lasišča, posebej pri prhljaju. Uporabljamo ga lahko tudi namesto sintetičnih razkužil in čistil.
- Olje čajevca
Že Aborigini so poznali razkuževalne lastnosti eteričnega olja čajevca. Uporabljali so ga pri ranah, pikih insektov in kožnih okužbah, saj deluje proti vsem mikroorganizmom, ki povzročajo vnetja, kot so: glivice, kvasovke, bakterije in virusi. Preprečuje okužbe, vnetja, celi rane in lajša napade kašlja. Uporablja se predvsem pri odrgninah, pikih žuželk, aknah, pri negi ustne votline, proti kašlju in prehladu, za zvišanje telesne odpornosti v primeru ponavljajočih se okužb, za odpravljanje sindroma kronične utrujenosti, za glivična obolenja kože, nego žuljev, herpesa.
- Žajbelj
Ima močne razkuževalne lastnosti; uporabljamo ga za grgranje ob bolečem grlu, celo pri bakterijski gnojni angini, ter pri vnetjih dihal. Z žajbljevim poparkom izpirajte vnete dlesni, pomaga tudi proti aftam.
- Česen
Še do začetka tega stoletja ni česen manjkal v nobeni zdravniški torbi, saj je njegova glavna sestavina alicin, ki deluje protivirusno, protiglivično in protibakterijsko – z najnovejšimi raziskavami so dokazali, da česnov sok lahko zaustavi rast in uniči več kot 60 vrst glivic in več kot 20 vrst bakterij. Zmanjšuje holesterol v krvi in deluje antirakotvorno. Njegovo olje je izvrstno za zdravljenje vnetij srednjega ušesa.
Petra Arula, Iva Jerković
Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo Mariji Merljak, soavtorici knjige Zdravje je naša odločitev.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj