Na delovanje možganov vpliva veliko dejavnikov, a raziskave kažejo, da štiri navade povzročajo največ škode.
1. Preveč sedenja
Povprečen odrasli človek presedi kar šest ur in pol na dan – in to ne škoduje le telesu, temveč tudi možganom. Študija iz leta 2018, objavljena v reviji PLOS One, je pokazala, da dolgotrajno sedenje vpliva na spremembe v medialnem temporalnem režnju (MTL) – delu možganov, odgovornem za tvorbo spomina.
Slikanje z magnetno resonanco je pokazalo, da imajo ljudje, ki največ sedijo, tanjšo plast MTL, kar je zgodnji pokazatelj upada kognitivnih sposobnosti in celo demence.
Kaj lahko storite:
Po 15 do 30 minutah sedenja vstanite in se premaknite. Nastavite si opomnik na telefonu. Lahko hodite po stanovanju, naredite nekaj počepov, razteznih vaj ali krajši sprehod. Pomembno je, da se gibanje ponavlja čez dan – tudi majhni premori štejejo.
- Preberite si še: Saša Golob: "Intimnost ni spolnost – je nekaj veliko globljega od telesnega stika."
2. Pomanjkanje druženja
Osamljenost je povezana z depresijo, večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen in hitrejšim upadom spomina. Študija iz leta 2021 (The Journals of Gerontology) je pokazala, da ljudje, ki se redkeje družijo, hitreje izgubljajo sivo možganovino – zunanjo plast, ki je ključna za obdelavo informacij.
Kaj lahko storite:
Ni treba imeti veliko družbe, pomembno je, da imate nekaj kakovostnih odnosov. Poiščite dve ali tri osebe, s katerimi lahko iskreno delite svoje misli. Pokličite jih, pišite ali se redno srečujte. Pomembno je, da gre za ljudi, ki vam pomenijo veliko in ki tudi sami vlagajo v odnos.
3. Premalo spanja
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC) tretjina odraslih ne spi priporočenih sedem do osem ur na noč. Raziskava iz leta 2018 (Sleep Journal) je pokazala, da pomanjkanje spanja slabša spomin, razmišljanje in sposobnost reševanja problemov.
Kaj lahko storite:
Ne osredotočajte se na to, da »morate spati več«, ampak si preprosto dovolite več časa za spanje. Odpravite se v posteljo vsaj eno uro prej kot običajno. Če se ponoči zbudite, berite knjigo, a se izogibajte televiziji in računalniku, saj modra svetloba moti sproščanje melatonina. Tudi če ostanete budni nekaj časa, bo dodatna ura poskrbela, da telo in možgani dobijo dovolj počitka.
4. Kronični stres
Dolgotrajen stres uničuje živčne celice in zmanjšuje obseg predfrontalne skorje, možganskega dela, ki je ključen za spomin in učenje. Pri starejših odraslih stres pogosto sproža občutek, da morajo imeti vse pod nadzorom – miselnost “po moje ali nič”, pravi dr. Tanzi. Tak pristop ustvarja frustracijo in povečuje notranjo napetost.
Kaj lahko storite:
Bodite prilagodljivi. Ko začutite, da se v vas kopiči jeza ali napetost, jo poskusite mirno izraziti. Poskušajte sprejeti, da druge poti niso nujno napačne. Zmanjšanje ega in sprejemanje različnih pogledov je eden najučinkovitejših načinov za pomiritev duha in varovanje možganov.
Možgani potrebujejo gibanje, stik, počitek in mir. Spremembe v teh štirih področjih – manj sedenja, več druženja, več spanja in manj stresa – so preproste, a izjemno učinkovite. Kot pravi dr. Tanzi: “Majhni koraki lahko povzročijo velike spremembe – in vaše misli bodo zaradi tega bolj bistre, spomin ostrejši, življenje pa bolj izpolnjeno.”
po članku Matthew Solan, Harvard Men's Health Watch, health.harvard.edu
