Pacient je redno telovadil, pil dovolj vode, jemal vitamine, se izogibal sladkorju, a se je nekega dne kljub temu zgrudil v kuhinji zaradi možganske kapi.
Možganska kap oziroma kap nastane zaradi prekinitve dotoka krvi v možgane, kar povzroči poškodbo možganskih celic in izgubo določenih možganskih funkcij. Do nje lahko pride zaradi zamašitve žile (ishemična kap) ali zaradi krvavitve oziroma poka žile.
Simptomi se pojavijo nenadoma in vključujejo oslabelost ali odrevenelost ene strani telesa, težave z govorom, vidom, ravnotežjem ter močan glavobol.
Gre za nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro ukrepanje, pogosto pa je povezano z nezdravim življenjskim slogom. Vendar pa je zdravnik razkril presenetljiv razlog, zakaj je do nje prišlo.
Pacient je bil namreč vzoren primer zdravega človeka: redno je telovadil, pil veliko vode, jemal vitamine in se izogibal sladkorju. Kljub temu se je nekega dne zgrudil v kuhinji. Diagnoza: ishemična možganska kap.
Zdravniki niso mogli verjeti: "Njegovi izvidi so bili kot pri najstniku."
Šele pozneje so odkrili njegovo nevidno navado: vsako noč je sedel v tišini … in zapadel v pretirano razmišljanje.
Ni šlo za običajno razmišljanje, temveč za nenehno premlevanje: ponavljanje situacij, podoživljanje konfliktov, obtoževanje samega sebe in razmišljanje o tem, kaj bi moral reči ali narediti drugače. Vsak večer je znova zdrsnil v začaran krog samoanaliziranja oziroma samokritike. Ko je legel v posteljo, se je notranji boj začel.
To stanje strokovnjaki opisujejo kot simpatično hiperaktivacijo – telo tudi ponoči ostaja v stanju visoke pripravljenosti. Krvni tlak niha, v telesu se kopičijo mikrokrči žil, srce deluje pod stalno obremenitvijo. Človek sicer spi, toda telo je v resnici pod hudim stresom. Nekega dne krvna žila preprosto popusti.
Ni se zavedal, da možgani niso le prostor misli, temveč tudi bioelektrični sistem. Obsesivno premlevanje lahko telo obremeni bolj kot sladkor ali nezdrava prehrana.
Lahko živite zdravo, a se hkrati izčrpavate z lastnim umom. Kronični stres ni le občutek skrbi, je biološki proces.
Danes pacient sicer počasi hodi, njegov govor še ni popolnoma okreval, a najpomembnejša sprememba je ta, da se je odločil narediti nekaj s svojo navado zapadanja v pretirano premlevanje. Zdaj se pogovarja s prijatelji, obiskuje psihoterapevta in piše dnevnik, saj mora vse, kar človeka uničuje od znotraj, nekako ven. V nasprotnem primeru nas počasi razjeda.
Zato strokovnjaki opozarjajo: ko počivate, zares počivajte. Ne dovolite, da se v vas vsako noč bije notranja bitka.
Vir: stil.kurir.rs
