Raziskovalci ugotavljajo, da je premik ure naprej vsako leto marca povezan z resnimi negativnimi zdravstvenimi posledicami.
V prihajajočem vikendu nas čaka prehod na poletni čas, številni zdravniki pa se strinjajo, da ima ta sprememba negativen vpliv na zdravje – tako pri mladih kot tudi pri starejših. Strokovnjaki opozarjajo na povečano tveganje za možgansko kap, srčni infarkt in težave s spanjem, še posebej pri mladostnikih.
»V komentarju iz leta 2020, objavljenem v reviji JAMA Neurology, smo s soavtorji pregledali znanstvene dokaze, ki povezujejo vsakoletni prehod na poletni čas s porastom možganskih in srčnih kapi ter pomanjkanjem spanja pri najstnikih. Na podlagi številnih raziskav verjamemo, da so ti dokazi zelo močni in predstavljajo tehten razlog za uvedbo trajnega standardnega časa na državni ravni – kot sem poudarila na nedavnem zaslišanju v ameriškem kongresu,« je povedala dr. Beth Ann Malow, profesorica nevrologije in pediatrije na Medicinskem centru Univerze Vanderbilt v Nashvillu v Tennesseeju, poroča CBS News.
- Preberite si tudi: 7 "revnih jedi," na katerih je odraščalo veliko generacij
Prehod iz poletnega na standardni čas vsako leto novembra, ko uro premaknemo nazaj, je razmeroma neškodljiv. Težje za telo je prav premikanje ure naprej, kar pomeni, da se dan začne eno uro prej. Naenkrat je ura osem, čeprav se zdi, kot da je šele sedem. Ta zamik v jutranji svetlobi traja skoraj osem mesecev – ne gre torej le za dan spremembe ali nekaj tednov po tem.
Jutranja svetloba pa je za telo izredno pomembna, saj pomaga uravnavati naravne cirkadiane ritme. Prebuja nas in povečuje budnost. Če teh signalov ni, lahko pride do težav.
Čeprav natančni mehanizmi še niso znani, je možno, da jutranja svetloba vpliva na povečanje kortizola – hormona, ki uravnava odziv na stres –, ali na amigdalo, možgansko strukturo, povezano s čustvi.
Po drugi strani izpostavljenost svetlobi pozno zvečer zavira sproščanje melatonina, hormona, ki povzroča zaspanost. Posledično to lahko vodi v slabši spanec, zmanjšano trajanje spanja in dolgotrajne posledice, tudi potem ko se večina ljudi navidezno že prilagodi izgubi ene ure spanca.
Ker puberteta sama po sebi že povzroča, da se melatonin začne izločati pozneje zvečer, kar pomeni, da mladostniki naravni signal za spanje dobijo precej kasneje, so prav najstniki najbolj ranljiva skupina v tem času. Ta zamik v izločanju melatonina lahko traja vse do zgodnjih dvajsetih let.
Poleg tega so mladostniki pogosto kronično izčrpani zaradi zgodnjih šolskih ur, športnih treningov in socialnih obveznosti. Marsikateri otrok se mora zjutraj v šolo odpraviti že ob osmih ali še prej – kar v obdobju poletnega časa pomeni, da vstajajo in se odpravljajo od doma v popolni temi.
Vir: stil.kurir.rs
