Prehrana vašega otroka pri komaj dveh letih lahko vpliva na to, kako bo razmišljal in se učil več let pozneje. Tako kaže nova analiza, ki opozarja na dolgoročne posledice zgodnjih prehranskih navad.
Raziskovalci so ugotovili, da so otroci, ki so pri dveh letih uživali več ultraprocesirane hrane, pri šestih in sedmih letih dosegali nižje rezultate na testih inteligentnosti. Povezava je ostala tudi po tem, ko so upoštevali številne socialne, ekonomske in družinske dejavnike.
Ne spreglejte:
Dolgoročna raziskava tisočev otrok
Analiza temelji na podatkih iz raziskave Pelotas Birth Cohort, v kateri spremljajo tisoče otrok, rojenih na jugu Brazilije, od rojstva naprej.
Raziskovalci z Univerze v Illinoisu in Zvezne univerze v Pelotasu so zbrali podrobne podatke o prehrani otrok pri dveh letih, nato pa so v zgodnjih šolskih letih ocenili njihove kognitivne sposobnosti.
Namesto da bi se osredotočili na posamezna živila ali hranila, so preučevali celotne prehranske vzorce. S statistično metodo, imenovano analiza glavnih komponent, so med malčki prepoznali dva prevladujoča vzorca prehranjevanja.
Prvi vzorec, opisan kot »zdrav«, je vključeval živila, kot so fižol, sadje, zelenjava, otroške kašice in naravni sadni sokovi.
Drugi, označen kot »nezdrav«, pa so zaznamovali prigrizki, instantni rezanci, sladki piškoti, bonboni, gazirane pijače, klobase in predelano meso. Veliko teh izdelkov spada med visoko procesirana živila.
Otroci, katerih prehrana je bila pri dveh letih bližje nezdravemu vzorcu, so med šestim in sedmim letom dosegali nižje rezultate na testih IQ.
Vpliv ostane tudi ob upoštevanju drugih dejavnikov
Raziskovalci so pri analizi upoštevali številne dejavnike, ki lahko vplivajo na razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. Med drugim so upoštevali izobrazbo staršev, socialno-ekonomski status družine, družinsko strukturo, trajanje dojenja, vključitev v predšolsko vzgojo in spodbude v domačem okolju.
Nekaterih pogosto omenjanih dejavnikov, kot je IQ staršev, niso vključili, ker teh podatkov v raziskavi niso imeli. So pa uporabili nadomestne kazalnike domačega učnega okolja, na primer stopnjo spodbujanja otroka in obiskovanje vrtca.
Najbolj ranljivi otroci so najbolj prizadeti
Najizrazitejši učinki so se pokazali pri otrocih, ki so bili že biološko bolj ranljivi. Povezava med nezdravo prehrano in nižjim IQ je bila močnejša pri tistih, ki so že v zgodnjem obdobju zaostajali v telesni teži, višini ali obsegu glave.
To nakazuje, da se učinki seštevajo: slaba prehrana lahko dodatno poslabša že obstoječe razvojne izzive.
Raziskava sicer ni neposredno preučevala bioloških mehanizmov, vendar po besedah raziskovalcev obstoječe študije ponujajo verjetne razlage. Prehrana z veliko ultraprocesiranih živil lahko vpliva na razvoj možganov prek vnetnih procesov, oksidativnega stresa ter sprememb v osi črevesje–možgani.
Čeprav je bila raziskava izvedena v Braziliji, avtorji poudarjajo, da so ugotovitve relevantne tudi drugod po svetu, saj so ultraprocesirana živila danes široko dostopna skoraj povsod.
Sporočilo raziskovalcev je jasno: porast uživanja ultraprocesirane hrane zahteva resen razmislek. Pravočasni in odločnejši ukrepi lahko pomagajo omejiti njihovo uporabo, zlasti v zgodnjem otroštvu, ko se postavljajo temelji za nadaljnji razvoj.
Prirejeno po: newsweek.com
