Oves poznamo predvsem kot hranljivo žito, iz katerega pripravljamo kosmiče in kaše. Manj znana pa je ovsena voda, tradicionalni napitek, ki ga pripravimo samo iz ovsa in vode. Z dodatkom limone lahko iz nje pripravimo tudi osvežilno ovseno limonado.
Oves je že dolgo cenjen kot hranljivo in krepčilno živilo, tradicionalno pa so mu pripisovali še precej širši spekter blagodejnih učinkov. Danes so nekatere njegove lastnosti tudi dobro raziskane – predvsem po zaslugi beta-glukana, posebne vrste topne prehranske vlaknine.
Zakaj je oves tako cenjen?
Oves vsebuje vlaknine, beljakovine ter številne vitamine in minerale. V ljudskem zdravilstvu je veljal za živilo, ki organizmu vrača energijo in moč, posebno mesto pa je imel tudi kot podpora v obdobjih telesne in duševne izčrpanosti.
Tradicionalno so ga povezovali z živčnim sistemom, prebavo in okrevanjem, pripisovali pa so mu tudi pomoč pri številnih drugih težavah.
Danes je med njegovimi sestavinami najbolje raziskan prav ovseni beta-glukan.
Oves in holesterol: tu so dokazi najmočnejši
Eden najbolje raziskanih učinkov ovsa je njegov vpliv na raven holesterola. Metaanalize randomiziranih raziskav kažejo, da uživanje ovsa oziroma ovsenega beta-glukana lahko pomaga pri zniževanju skupnega in LDL oziroma »slabega« holesterola.
V raziskavah se pogosto pojavlja količina okoli treh gramov ovsenega beta-glukana dnevno, pri kateri so ugotovili ugoden vpliv na raven holesterola.
Raziskovalce zanima tudi vpliv beta-glukana na krvni sladkor. Rezultati kažejo, da lahko ovseni beta-glukan zmanjša porast glukoze po obroku, pri čemer je učinek odvisen tudi od zaužite količine in lastnosti beta-glukana.
Oves so tradicionalno povezovali tudi z umirjanjem
Zanimiva je tudi tradicionalna uporaba ovsa za živčni sistem. Evropska agencija za zdravila pri pripravkih iz zeli ovsa (Avena sativa L., herba) na podlagi dolgotrajne tradicionalne uporabe navaja uporabo za lajšanje blagih simptomov duševnega stresa in kot pomoč pri spanju.
Pri tem je pomembno poudariti, da gre za tradicionalno uporabo, ne za klinično dokazano zdravljenje. Prav tako se navedba nanaša na določene pripravke iz zeli ovsa in je ne moremo neposredno prenesti na ovseno vodo.
Kaj vse so ovsu pripisovali nekoč?
V tradicionalni uporabi je imel oves precej širše mesto. Poleg krepitve organizma in živčnega sistema so ga povezovali s prebavo, okrevanjem in vračanjem moči.
Pripisovali so mu tudi pomoč pri težavah, povezanih s ščitnico, hormonskim ravnovesjem, ožiljem in spolnostjo, pa tudi pri hemoroidih in krčnih žilah. Omenja se celo kot pomoč pri odvajanju od pomirjeval in drugih snovi ter pri okrevanju po zahtevnih zdravljenjih.
Za te trditve danes nimamo enako trdnih kliničnih dokazov, kot jih imamo denimo za vpliv ovsenega beta-glukana na holesterol. Zato jih je primerneje razumeti kot del tradicionalne uporabe ovsa in ne kot dokazano zdravljenje posameznih bolezni.
Kako pripravimo ovseno vodo oziroma ovseno limonado?
Priprava je zelo preprosta.
Potrebujemo:
- pol litra ovsa v luski,
- 3 litre vode,
- sveže iztisnjen limonin sok po okusu.
Oves prelijemo s tremi litri vode in ga pri sobni temperaturi namakamo od 8 do 12 ur. Nato tekočino precedimo.
Tako pripravljeno ovseno vodo lahko pijemo samostojno. Če želimo bolj svež okus, ji dodamo sveže iztisnjen limonin sok in jo pripravimo kot ovseno limonado.
Po namakanju in precejanju napitek shranimo v hladilniku in ga porabimo čim prej.
Ovsena voda ni isto kot skleda ovsa
Pri ovseni vodi velja upoštevati pomembno razliko. Večina raziskav, ki ugotavljajo blagodejne učinke ovsa, preučuje uživanje ovsa ali določenih količin ovsenega beta-glukana. Iz teh rezultatov ne moremo avtomatično sklepati, da ima voda, v kateri smo oves namakali čez noč, enako sestavo ali enake učinke.
Ovsena voda oziroma ovsena limonada zato ostaja predvsem tradicionalni način uporabe enega naših najbolj hranljivih žit. Za nekatere koristi uživanja samega ovsa pa imamo danes že precej prepričljive znanstvene dokaze.