V teh vročih dneh se veliko govori o preveliki koncentraciji ozona v zraku, ki je škodljiv za naše zdravje. Toda, ali ni ozon nekaj dobrega in koristnega? Da bi enkrat za vselej razčistili z nejasnostmi, poglejmo, kaj sploh je ozon, kakšna je njegova naloga, kdaj je koristen in kdaj škodljiv.
Ozon je koristen, če je visoko zgoraj
Ozonski pas, ki se nahaja od 16 do 50 kilometrov nad Zemljo, torej daleč nad zrakom, ki ga vdihavamo, naš planet ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Ta zaščitni pas postaja čedalje tanjši zaradi plinov, ki potujejo naravnost v ozonski pas in uničujejo molekule ozona. Takšne uničujoče pline, imenovane klorofluoroogljikovodiki oziroma freoni, proizvajajo naprave, kot so hladilniki, klima naprave, čistilci in razpršila.
Ozon, ki je bližje Zemlji, pa je onesnaževalec zraka in je lahko zato škodljiv. Nahaja se do 16 km visoko in škoduje vsemu, s čimer pride v stik.
Kaj vpliva na povišano koncentracijo ozona?
- Onesnaženje: Več škodljivih plinov ljudje s svojim delovanjem spuščamo v zrak, večja je koncentracija ozona, zato imajo mesta, v katerih je izredno gost promet in kjer se nahaja večje število industrijskih obratov, večjo koncentracijo ozona.
- Toplo vreme: Sončna svetloba in vročina sta nujna za nastanek ozona, zato je njegova koncentracija višja ob sončnem in toplem vremenu kot pa ob mrzlem in oblačnem vremenu. Tudi veter je pomemben, saj razprši ozon in je tako ob vetrovnih dnevih zaznati manjšo koncentracijo ozona. Še posebej onesnažen je ozon poleti v izredno vročem vremenu, ko je pretok zraka izredno majhen, onesnaževalci zraka pa se ne razpršijo. Težava je v tem, da takrat večina ljudi uživa na prostem, zato smo takrat dovzetnejši za težave, ki so posledica onesnaženja.
- Dnevne urice: Ob jasnem vremenu raven ozona raste ves dan, po sončnem zahodu pa hitro upade. Ker se čez dan ponavadi povečuje količina toplega zraka, sončne svetlobe in škodljivih plinov, se s tem povečuje tudi nastanek ozona. Ko sonce zaide, pa začne energije za nastanek ozona počasi primanjkovati, zato njegova koncentracija upade.
Učinek vegetacije v času vročinskega vala
Vegetacija ima ključno vlogo pri zmanjševanju onesnaženega zraka, saj rastline vase posrkajo velike količine ozona in na ta način filtrirajo naš zrak.
Žal pa nas drevesa in druge rastline niso sposobna ščititi takrat, ko to najbolj potrebujemo: V času ekstremne vročine, ko je ozonski pas zaradi izpušnih plinov, industrijskih procesov in drugih virov čedalje večji. Nova raziskava Stockholmskega okoljskega inštituta z Univerze York je pokazala, da so v času vročinskega vala rastline pod izredno velikim stresom in zato zaprejo svoje stomate (majhne reže na listih), da bi prihranile vodo. Takšen naravni varovalni mehanizem jim omogoča večjo odpornost na hudo vročino in visoko raven ozona, hkrati pa se tem ustavi vsrkavanje ozona in drugih onesnaževalcev.
Po besedah dr. Lise Emberson, avtorice omenjene raziskave, lahko vegetacija vsrka do 20 odstotkov globalne atmosferske proizvodnje ozona, kar pomeni, da je posledica vročinskega vala na kakovost zraka, ki ga vdihavamo, izredno velika.
Kako lahko ozon škoduje?
Lastnosti ozona, zaradi katerih je lahko koristen kot čistilec zraka in razkuževalec, so lahko živemu tkivo zelo nevarne.
Ko pride ozon v stik z živim tkivom, na primer z našimi pljuči, ozon napade in poškoduje celice naših dihal, kar lahko povzroči oteklost in vnetje. Nekateri v tem smislu učinek ozona primerjajo z opeklinami na pljučih.
Med drugimi posledicami, ki jih ima lahko ozon na naše zdravje, so tudi draženje dihalnih poti (kašelj, razdraženo grlo in neprijeten občutek v prsnem košu), zmanjšano delovanje pljuč (nesposobnost običajnega globokega in živahnega dihanja) in povečane astmatične težave (zaradi ozona smo občutljivejši na alergene, ki so najpogostejši povzročitelji astmatičnih napadov), ozon pa lahko povzroči tudi bronhitis in emfizemo ter zmanjša odpornost dihal na razne okužbe.
Najobčutljivejše skupine
Visoka koncentracija ozona lahko škoduje vsakomur, nekatere skupine ljudi pa so še posebej občutljive.
To so v prvi meri otroci, ki več časa preživijo na prostem, so aktivnejši in njihove dihalne poti še niso dokončno razvite; odrasli, ki so aktivni na prostem in zaradi fizičnih naporov dihajo hitreje in globlje, s tem pa povečajo dotok ozona v pljuča; oboleli na dihalih, ki že imajo težave s pljuči in dihalnimi potmi, ki jih ozon še dodatno razdraži.
Indeks kakovosti zraka in učinek na zdravje
Ameriška agencija za varovanje okolja (EPA) je razvila tako imenovani indeks kakovosti zraka, s pomočjo katerega javnost obvešča o koncentraciji ozona in drugih onesnaževalcev v zraku in njihovi škodljivosti za zdravje.
Velja pravilo, da manjša ko je vrednost indeksa kakovosti zraka, manjši je negativni učinek na naše zdravje.
- Vrednost od 0 do 50: Kakovost zraka je v tem primeru dobra, škodljivih vplivov na naše zdravje ni.
- Vrednost od 51 do 100: Kakovost zraka je zmerna, najobčutljivejši med nami pa lahko imajo nekaj težav z dihanjem v primeru daljših naporov na prostem.
- Vrednost od 101 do 150: Kakovost zraka je slabša in škodljiva za občutljive skupine ljudi, pri katerih se lahko pojavijo zunanji znaki dihalnih težav, kot so kašelj in bolečine ob globokem vdihu.
- Vrednost od 151 do 200: Kakovost zraka je škodljiva zdravju, zato je pri občutljivi skupini ljudi več možnosti, da bodo imeli težave z dihanjem, ki jih spremljata kašelj in bolečina, obenem pa je zmanjšano delovanje pljuč.
- Vrednost od 201 do 300: Zrak je zelo škodljiv zdravju, zato se pri občutljivi skupini ljudi pojavljajo hudi zunanji znaku dihalnih težav in zelo težko dihajo.
V poletnih dneh torej ni čisto nič narobe, če si privoščite več počitka v zaprtem prostoru in malce pozabite na aktivnosti na prostem, še posebej sredi dneva. Vaše telo vam bo zelo hvaležno.
