Palmovo olje je zdravo. Palmovo olje je poceni. Domačini okrog Ekvatorja ga uporabljajo že, odkar so naselili to rodovitno ozemlje. Pa vendar si z njim delamo škodo. Veliko večjo, kot se morda sploh zavedamo.
Sebičnemu potrošniškemu svetu, ki mu vladajo multinacionalke, je vseeno za to, da vsak dan požgejo na tisoče hektarjev pragozdov – pljuč matere Zemlje, da se namesto svežega kisika iz okolice Ekvatorja kadi črni dim in nas zastruplja. Tako zelo (ne) vseeno, da se je na letošnjem Expu v Milanu zgodil mali škandal, ker so Malezijci razstavljali proizvode brez palmovega olja ...
Krčenje tropskih gozdov še zdaleč ne pomeni zgolj uničenja lokalne flore in favne, temveč je odgovorno za znatne emisije ogljikovega dioksida – približno 18 odstotkov emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni povzroča prav krčenje tropskih gozdov na območju Indonezije, kar znatno prispeva k podnebnim spremembam, ki jih že zaznavamo na globalni ravni.
Le zato, da bodo lahko prodali več. In mi ubogljivo kupujemo, nevede, kaj s tem počnemo, kaj s tem počnemo domačinom, neštetim živalskim in rastlinskim vrstam in še kako svojim potomcem. Ne povzdignemo glasu, ker je tako lažje. Všeč nam je, da je izdelek čim cenejši, čeprav na račun ogromnih industrijskih plantaž palm. Za ceno česa?! Podnebnih sprememb, ki jih prinaša sprememba habitata? Smrti nešteto rastlinskih in živalskih vrst, ki si – nemočne – z nami delijo planet? Je res vredno? In navsezadnje – je res cenejše in zdravo?
Starodavna drevesa požigajo
Starodavna drevesa palme Elaeis guineensis, ki raste v naravnih pogojih okrog Ekvatorja, so še do včeraj s svojimi oreščki, ki so jih domačini našli v gozdu, nahranila družine. Zavetja so dajala pestremu živalskemu svetu in zemljo delila z bogatim rastlinskim svetom.
Danes domačini iščejo nove domove daleč stran od pragozdov, ki so jim nudila vse. Po novem živijo v mestih, ki so jim oropala življenje v skupnosti in sozvočjem z naravo ter jih prisilila v odtujeno življenje, na kakršno niso pripravljeni. Da lahko preživijo v mestih, pa garajo za majhne denarce na gromozanskih palmovih plantažah, ki so jih oropale družine, skupnosti, Življenja, in si poceni hrano (v kateri je tudi palmovo olje), kupujejo v supermarketih ter tako podpirajo tiste, ki so jim vzeli vse ...
Do leta 2020 naj bi Indonezija površine, namenjene plantažam palm za pridobivanje olja, potrojila! Naše potrebe so velike. Finančni stroj je požrešen. Multinacionalke zanimajo samo številke. Ne zanima jih, kaj dihamo, od česa živimo. Ne zanima jih, koliko rastlinskih vrst deževnega gozda je že izginilo in kaj vse so nam prinesle. Ker njih zanima le, koliko jim bo prinesel nov hektar novega nasada palm. Ne zanima jih, kaj se dogaja z živalmi, ki so bile nekoč glavne prebivalke deževnih gozdov. Ne zanima jih, da jih mnogo pomre. Da druge bežijo – vendar kam?
Ker že naslednji dan tudi naslednjega hektara deževnih gozdov ne bo več. Še več. Mali orangutani, ki bežijo pred požari, se velikokrat izgubijo v velikih nasadih palm. Zaposleni jih tam dojemajo kot škodljivce in po podatkih Centra za varstvo orangutanov (Centre for Orangutan Protection - COP) so zaposleni na nasadih palm do smrti pretepli vsaj 1.500 orangutanov samo v letu 2006. Po podatkih Združenih narodov obstaja tveganje, da bodo orangutani iz divjine izginili že do leta 2020, ko bodo preživeli zgolj še tisti znotraj zaščitenih območij. Nam je res tako vseeno, da raje zamižimo, ali bomo kaj naredili tudi mi?
Pred pol stoletja je 82 % Indonezije prekrival gozd, leta 1995 se je ta odstotek spustil na 53 %, po nekaterih napovedih pa naj bi indonezijske gozdove človek dokončno uničil že do leta 2020 oz. 2025, z njimi pa tudi naravne ekosisteme, ki so kritični za preživetje tako orangutanov kot drugih živalskih vrst.
Hočejo ga vsi!
Zakaj je tako priljubljeno, če z njegovo uporabo uničujemo Planet? Je najcenejše rastlinsko olje za pridelavo in rafinacijo in hkrati odlična alternativa zdravju škodljivim transmaščobam. S proizvodnjo v obsegu 54 milijonov ton v letu 2011 je palmovo olje prevzelo vodilno mesto v kategoriji predelave rastlinskega olja po vsem svetu.
Zaradi številnih pozitivnih lastnosti in nizke cene je zelo priljubljeno ne le v prehrambeni, kozmetični in kemični industriji – palmovo olje sestavlja kar 50 odstotkov proizvodov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji ali za osebno nego (najdete ga v skoraj vsakem industrijsko pridelanem milu, kremi za telo ali obraz, farmacevtskih izdelkih, tekstilu, plastiki, številnih detergentih, svečah in celo gorivu. Ja, tako rekoč se mu ne moremo popolnoma izogniti, tudi z ozaveščenim kupovanjem ekoloških izdelkov (zaenkrat) ne.
Kje se mu najlažje izognemo?
Dokler na embalaži ne bo pisalo 'brez palmovega olja', tako kot že dobro desetletje piše 'ni testirano na živalih', se boste morali potruditi z drobnim tiskom. Vedno, ko je med sestavinami zapisana besedna zveza, v kateri se skriva beseda na 'palm...' ali, veliko bolj potuhnjeno – 'rastlinsko olje'.
Našli ga boste v večini izdelkov znanih proizvajalcev sladkarij vseh vrst (čokolad, vseh vrst peciva, sladoleda, piškotov ...). Tudi med naslednjimi sestavinami se prav gotovo skriva palmovo olje: vse, kar vsebuje besede stearil, stearyl, cetil, cetearyl, Sodium Lauryl Sulphate (SLS) oz. natrijev lavril, sulfat Sodium Laureth Sulphate oz. natrijev laureth sulfat, Sodium Dodecyl Sulphate oz. natrijev dodecil sulfat, SDS ali NaDS, Sodium | natrij, Calcium Stearoyl Lactylate Steareth -2 oz. Kalcijev stearoil laktilat Steareth -2, Steareth -20 Emulgator 422, 430-36, 465-67, 470-8, 481-483)
Organizacije, kot so WWF, Greenpeace in druge, že dlje časa opozarjajo na problematiko krčenja pragozdov, ki pesti naš planet. Kot ogrožena področja prepoznavajo predvsem Indonezijo in Malezijo, kjer beležimo tudi 90 % svetovne proizvodnje palmovega olja, ki je veliko cenejše in zdravo nadomestilo dražjim sončničnemu in olivnemu olju, kokosovi maščobi in maslu.
Bomo iztrebili prijazne orangutane?!
Zaradi človekova poseganja v lokalno okolje beležimo vse več živali na seznamu ogroženih vrst, kamor spada tudi orangutan, ki svoj naravni habitat izgublja na račun pridelave palmovega olja. Pohlepne multinacionalke se poslužujejo močnih lobijev, ki v sodelovanju z oblastmi omogočajo rast trgovine, ki temelji na tej priljubljeni tropski maščobi.
Ker se v industriji potreba po palmovi maščobi povečuje, predvsem v prehrambni in kozmetični panogi, se v prihodnosti pričakuje še povečanje plantaž oljnih palm. To posledično pomeni dodatno krčenje tropskega gozda, naravnega habitata orangutanov in številnih drugih gozdnih prebivalcev. Boj za obstoj postaja vse težji, s tem pa je ogrožena tudi lokalna biotska raznovrstnost. Orangutani so še posebej ranljivi, saj so odvisni od velikih sklenjenih gozdnih območij.
Odrasli ob takšnih opozorilih prevečkrat pogledamo v drugo smer, saj se nam problem zdi predaleč, da bi nas lahko osebno prizadel. A mlajšim ni vseeno in ko pogledamo, kaj vse so v preteklih mesecih pripravili otroci iz 34 držav, ki so v sklopu šole Helen Doron English pozdravili Hello My World s ciljem, da bi rešiti orangutane, nam lahko zaigra srce. Ker vidimo, da tudi majhna biserna kapljica v morje daje upanje in pripravlja boljši svet.
S skoraj 2.824 videosporočili in 350.000 glasovi prijateljev iz različnih delov sveta so v angleščini, jeziku, ki je danes nepogrešljiv v komunikaciji s svetom, otroci opozorili na problematiko krčenja tropskih gozdov, uporabe palmovega olja in izrazili skrb za prijazne orangutane. Iniciativi so se pridružili tudi slovenski otroci in skupaj zbrali 103 podporne videoposnetke. Za vsak objavljen videoposnetek je podjetje Helen Doron Ltd. doniralo 1 evro organizaciji Orangutan Outreach, ki srbi za ogrožene orangutane, zbiranje sredstev pa bodo nadaljevali še v prihodnjih mesecih, vse do cilja 4.000 evrov.
Sredstva bo organizacija uporabila za nadaljnje širjenje zavesti o ogroženih orangutanih in skrb za osirotele orangutane, ki so vse pogosteje podvrženi posledicam krčenja njihovega naravnega habitata. Pri Helen Doron English se namreč zavedajo, kako pomembno je pri otrocih privzgajanje vrednot sočutja, pomoči drugim ter jim že od malega pomagati razvijati skrb, odgovornost in pozitiven odnos do naravnega in družbenega okolja. Videoposnetke otrok si lahko ogledate, jih delite ter prispevate svoje na spletni strani HelenDoron.com/world/hello, sami (z otroki ali brez) pa natančno preberete, kaj vsebujejo vaši najljubši izdelki.
Če je v njih palmovo olje, lahko napišete proizvajalcu, da ga ne želite več uporabljati, ker se ne strinjate z njegovo uporabo planet ogrožajočih sestavin. Osveščajte tudi druge (priporočila glede etične potrošnje najdete naj: www.rainforest-rescue.org/topics/palm-oil, prosite svojega trgovca, da na izdelke brez palmovega olja nalepi nalepko, ki govori o tem, da je izdelek ekološko resnično neoporečen (seznam produktov, ki ne vsebujejo palmovega olja, najdete tudi na www.ethicalconsumer.org/shoppingethically/palmoilfreelist.aspx), v svojem podjetju ali še bolj globalno organizirajte kampanjo – na
Havajih so npr. leta 2010 zaradi več kot 21.000 podpisov v protestnem pismu vladi spremenili svoje načrte glede uporabe bio (palmovega) olja.
Ob vsem skupaj pa naredite še več: pošiljajte svetlobo oblastem, ki podpisujejo milijarderske pogodbe z multinacionalkami, da bodo svoja ravnanja čim prej spreobrnile našemu planetu in vsem živim bitjem v prid. Da bomo še naprej prijateljevali z vsem živalskim in rastlinskim svetom ter živeli v sožitju med seboj. Saj veste – vsi smo eno.
Petra Arula
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
