Dr. Sebastjan Perko je prepričan, da je medicina prihodnosti integrativna medicina, ki združuje tako načela tradicionalnih kot sodobnih medicinskih dognanj.
Zanimivo je, tako pravi, da sodobna medicinska dognanja dobivajo različne interpretacije, študij pa poteka v istih šolah. Sicer pa vsi medicinski sistemi v resnici govorijo podoben jezik, zato je prav v njihovem povezovanju ključ do dolgega in predvsem zdravega življenja.
Svojo vizijo celostnega zobozdravstva je dr. Perko začel uresničevati v zobozdravstveni kliniki Ustna Medicina, celostnega zdravstva pa za tem v centru za integrativno medicino MAHA in restavraciji zdrave prehrane Bistro Maha. Po končanem dodiplomskem študiju na Medicinski fakulteti je vpisal doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan, po desetletju prakse v splošnem zobozdravstvu je postal še strokovnjak za oralno kirurgijo, trenutno pa je učenec prof. dr. Thomasa Raua, pionirja biološke medicine, s katerim tesno sodelujeta.
“Zdravilska umetnost ima korenine v srcu. Če je srce v tebi zlagano, je lažno tudi zdravništvo. Kaj pa je pomoč z zdravili drugega kot ljubezen? Ljubezen je najvišje in najmočnejše zdravilo.” Tako je rekel Paracelsus. To še vedno drži?
To gotovo drži. To je zelo lepa trditev in drži kot pribito. V odnosu med zdravnikom in, jaz pravim človekom, ne pacientom, ker ima ta termin že rahlo negativen prizvok, se mora nujno ustvariti srčna povezava. Najboljše rezultate imam vedno s tistimi, s katerimi se lahko povežem. Človek mora zaupati zdravniku in tudi obratno. Veste, pri vsej biokemijski znanosti in molekulah, ki jih poznamo – v vseh teh informacijah se lahko kaj hitro izgubiš.
Vsega znanja o delovanju človeškega telesa pa eni možgani preprosto ne morejo absorbirati. Sam sem po duši absolutno znanstvenik in zelo rad berem znanstveno literaturo, vendar sem zelo vesel, da imam pri zdravljenju ob sebi tudi odličnega ajurvedskega zdravnika, pa odlično homeopatinjo in druge strokovnjake. Tradicionalni medicinski sistemi, med katere spada tudi ajurveda, namreč človekovo zdravje in bolezen obravnavajo s širšega zornega kota, z bolj globalne perspektive. In ravno to je neprecenljiva kombinacija. Ajurvedska terapija v kombinaciji z biološko medicino, ki se je učim pri dr. Rau, je resnično ekskluzivna kombinacija, ki daje vrhunske rezultate. Zgodi se, da se pri kakšnem resnem obolenju že po enem tednu človek sprašuje, kako je možen tak napredek.
Glede Paracelsusove trditve pa moram omeniti še eno stvar, ki se mi zdi pomembna – to je zdravnikova intuicija, ki je prav tako zadeva srca. Tudi to je medicina. Tisti, ki velja za dobrega zdravnika, ima zagotovo to notranjo intuicijo dobro razvito in se v diagnostiki pogosto vsaj delno odloča na podlagi nje. Kakor koli, človeška življenja so izredno kompleksne zgodbe, ki zahtevajo kompleksne terapevtske postopke.
Prof. dr. Thomas Rau je eden izmed pionirjev t. i. biološke medicine v Evropi, med drugim je bil dolgoletni strokovni direktor največje evropske holistične klinike Paracelsus v Švici in dekan švicarske akademije za Biološko medicino, zdaj ima v Švici svojo kliniko – kako ste prišli v stik z njim?
Dr. Rau je bil najprej koncesijski zdravnik revmatolog, ki je v praksi ugotovil, da z Medrolom in podobnimi zdravili ne zdravi, ampak zgolj lajša bolečine, seveda s hudimi stranskimi učinki. Potem se je srečal z biološko medicino, ki jo je nadgradil, ustanovil je svojo kliniko Biomedicine International, ki je zdaj znana po vsem svetu. Mimogrede – zelo uspešno je zdravil tudi sina filmskega zvezdnika Roberta De Nira in še kar nekaj znanih osebnosti.
Ko sem videl, kaj in kako dela, in ko sem si ogledal njegov intervju na YouTubu, sem mu napisal mejl, na katerega se je takoj odzval. Kar steklo je med nama, kot da sva se našla, kljub temu da je on star preko 70 let, jaz pa jih imam 40. Ko sva skupaj, razlike v letih preprosto ni.
Kaj vas je pri njem najbolj prepričalo?
Njegove trditve v enem izmed intervjujev, kjer pravi naslednje: “Praksa in učenje biološke medicine je vseživljenjski proces, ki močno vključuje pacienta, od zdravnika pa zahteva izjemno odprt um. Že pred več kot 35 leti sem začel opažati potrebo po drugačnem pristopu k pacientu. Z ortodoksno (konvencionalno) medicino pacientov ni mogoče ozdraviti. Predvsem pri kroničnih bolnikih je farmacevtska medicina napačna in zgolj supresivna (zaviralna) metoda.
Moji pacienti niso ozdraveli, morda so bili le brez simptomov, a se je bolezen vrnila. Vedno bolj mi je bilo jasno, da so pravi vzroki kroničnih bolezni obremenitev s strupi, težave s črevesjem in mikrobiom – pomanjkanje mineralov, vitaminov in hranil ter napačna prehrana.
Vsi ti štirje dejavniki se v ortodoksni medicini sploh ne upoštevajo. Če pa jih vključiš v zdravljenje, se bolniki ozdravijo in potrebujejo veliko manj ortodoksnih zdravil.”
Kako konkretno sodelujeta z dr. Rauom?
Imava skupne konzultacije po Zoomu. Te potekajo pravzaprav tako, kot da bi bil dr. Rau v sobi z nami. Edino, česar ne more, je otipati obolelega predela, vse ostalo poteka brezhibno. Jaz mu projiciram preiskave na njegov ekran v Švici, pri tem je seveda v sobi prisoten tudi človek, ki sam pove svojo zgodbo, seveda po potrebi tudi sproti prevajam. Pri težjih potekih bolezni in zaradi skupine medikamentov, ki so v Sloveniji zakonsko slabo urejene, gredo naši pacienti k njemu v Švico, kjer so deležni intenzivnega tretmaja, potem pa v skladu z navodili in recepturami s terapijami nadaljujemo pri nas.
Ste integrativni center Maha ustanovili po njegovem vzoru?
Da, vendar sem vključil še indijsko ajurvedo, ki je moja strast še iz šolskih klopi. Dr. Rau poleg nam znane in uveljavljene medicine uporablja tradicionalno kitajsko medicino in veliko homeopatije. Prav neverjetno je, kako inteligentno združuje kitajsko tradicionalno medicino s homeopatijo in zahodno medicino. Ko sem bil pri njem na obisku in sem ga v ordinaciji spremljal pri delu s pacienti, sem bil resnično fasciniran in odprl se mi je povsem nov svet.
Navdihujoče je, ko vidiš, kako je možno potek težkih bolezni obrniti v pozitivno smer in to tudi vzdrževati z integracijo vseh vrst medicin in z zelo malo nam znane farmacije. Sam farmacijo sicer spoštujem, ker veliko ve tudi o zeliščih, vitaminih, mineralih itd. Ni vse samo črno in belo. Vendar je to, kar kliče po spremembi, predvsem to, kako se odloča terapevt (zdravnik, zobozdravnik).
Po vsem, kar ste dosegli pri svojih 40 letih, se zdi, kot da imate nekje skrita čudežna krila?
Nobenih čudežnih kril nimam. Vlagam pa veliko truda in življenjske energije. Pred ustanovitvijo Maha centra sem čez dan delal v Ustni Medicini, ob večerih pa sem študiral kot nor, kot da sem spet na medicinski fakulteti, ponavljal sem za nazaj; v času lockdowna, ko smo načrtovali odprtje Maha centra in je bil dentalni center zaprt, pa sem študiral po deset in več ur na dan. Če to delaš za dobro ljudi, se gotovo izplača.
Zdaj bolje razumem, zakaj ste zapisali, da se včasih počutite kot učenec znamenitega Ibn Sine, perzijskega zdravnika iz zlate dobe islama, o katerem je posnet film The Physician (Ranocelnik). Ste v sebi prepoznali arhetip zdravitelja?
Lahko rečem, da sem v svojem bistvu medicus, zdravitelj, zdravnik. Že v prvem letniku srednje šole sem nedvomno vedel, da bom študiral medicino. Želel sem se vpisati na splošno medicino, a ker mi je na maturi zmanjkala ena sama točka, sem pristal na dentalni medicini. Načrtoval sem, da se bom do tretjega letnika prepisal na splošno medicino. Zdaj na to gledam kot na posredovanje neke višje sile, ker sem namreč že takoj na začetku študija dojel, da si pravzaprav ne želim delati v medicinskem sistemu, kot ga imamo sedaj, in da mi zobozdravstvo omogoča bistveno več svobode – osebne in raziskovalne.
Ibn Sina me je prevzel, ker je v 11. stoletju, ko v Evropi ni bilo ne zdravnikov ne bolnišnic, ampak samo potujoči mazači s skromnim znanjem, na Bližnjem vzhodu vodil slavno šolo za zdravnike in že opravljal operacije. Bil je torej začetnik sodobne kirurgije, kamor je potegnilo tudi mene. Po študiju in desetih letih prakse v splošnem zobozdravstvu sem se usmeril v oralno kirurgijo, ki jo zelo povezujem z biološko medicino; prvi vzorci že potujejo na analizo v Berlin.
Sicer pa mi je blizu širina Ibn Sinovega eksperimentalnega duha in želja po nenehnem raziskovanju in učenju, zato se včasih res počutim, kot bi bil njegov učenec. Že nekaj let imam doma teleskop, ki čaka, da ga zares uporabim. Nekako čutim, da po letih, ko sem naštudiral mikroskopsko zobozdravstvo s kirurgijo, prihaja čas za pogled v vesolje.
V makrokozmos torej – pravzaprav so vsi veliki zdravniki v zgodovini trdili, da je človeka mogoče razumeti le s stališča makrokozmosa, ne iz njega samega. Očitno je prvemu principu sledil Vzhod, Zahod pa bolj drugemu?
In veste, kje leži resnica? Vmes. V povezavi, integraciji obojega – v integrativni medicini. To je čudovito! Ko pogledam diagnostični list našega ajurvedskega zdravnika, ne morem verjeti, da so na njem napisane popolnoma enake stvari, kot jih sam razberem iz kapljice krvi ali ustnega ortopana. Razlika je le ta, da jaz do stvari pridem z bolj fizičnimi metodami, on pa preko opazovanja tkiv, gun, doš, srčnega utripa. On na primer vidi neravnovesje pita in vata doše, jaz pa vidim trombocitne agregacije, oboje pa pomeni okvaro v tankem in debelem črevesju. V ajurvedi je vir vseh bolezni v prebavnem traktu in podobno na to gleda tudi biološka medicina.
Pravite, da dr. Rau prisega tudi na homeopatijo, pri nas pa se zdravnike z uradno medicinsko izobrazbo, ki imajo dodatna znanja iz homeopatije, zakonsko degradira v zdravilce in se jim odvzame zdravniško licenco.
Zanimiva je uporaba besede degradira. Pa mislite, da je to resnično degradacija? Ali je to samo posledica zakonodaje iz časov komunizma? Enkrat je nekdo na mojih poteh po tujih deželah označil Slovenijo kot bivšo Sovjetsko zvezo in sem bil kar malo užaljen. Vendar sem nato malo razmislil; še posebno, če beremo slovensko zdravstveno zakonodajo, se človeku to potem sploh ne zdi več čudno. Da, Slovenija je edina država znotraj EU, ki zdravnike, ki jih zanimajo znanja iz komplementarne medicine, kaznuje z odvzemom licence in ravno s tem podpira mazaštvo, proti kateremu se bori. Zares čudno.
Pa zakaj je tako?
Sam sicer uradno oziroma konvencionalno (ortodoksno) medicino imenujem kar farmacevtska medicina. Globlji razmislek o tem bom raje zadržal zase, ker sem pristaš pozitivnega razmišljanja, čeprav je pri tej temi to zelo težko. Pustimo času čas in upajmo, da bomo kmalu dobili zdravilsko zbornico, da se bomo lahko postavili na nivo Evropske unije.
Zakaj pred vsaditvijo zobnega vsadka človeku pregledate kri?
V Sloveniji sem eden redkih, ki pacientu pred vsaditvijo zobnega vsadka analizira stanje vitamina D v krvi ter pregleda "maščobni" profil. Študije namreč kažejo, da če nimate urejenih omenjenih parametrov, boste zelo verjetno imeli težave z vsadki. Sem velik pristaš keramičnih vsadkov in vsadkov iz zlitine titana, aluminija in vanadija skoraj ne delam. Če situacija ne dopušča keramike, pa pred tem gotovo opravim t. i. titan stimulacijski test, ki pove, kako bo naše telo na dolgi rok reagiralo na to zlitino. S preprosto spremembo filozofije in uporabo nekaterih modernih tehnik, ki izhajajo iz ortopedije, sem tudi zmanjšal porabo antibiotikov za vsaj 80 odstotkov. To je čisto klasična medicina, postavljena v moderno perspektivo. Kot pravim, čas je za povezovanje.
Zdi se, da nam je pandemija koronavirusa še posebej razkrila, kako pomemben je vitamin D?
Vitamin D pravzaprav sploh ni vitamin, ampak je hormon, ki vpliva na množico procesov v telesu, med drugim tudi na presnovo kosti. Veste, sam se poleti ne mažem z nobenimi kremami, se pa za pol ure nastavim soncu, zato da dobim tistih 100 tisoč enot vitamina D, ki v pol ure nastanejo v koži. In potem se umaknem v senco. Sicer pa pri testiranju pred vsaditvijo vsadkov opažam, da je koncentracija vitamina D pri Slovencih zares velik problem.
Za mnoge Slovence ste zdravniki še vedno nedotakljiva božanstva v belem. Zakaj bi bil zdravniški poklic vrednejši od ostalih? Zato, ker rešuje življenja? Ker pomaga sočloveku? Ali ni biti zdravnik v prvi vrsti zadeva nekega globokega notranjega klica k opravljanju tega plemenitega poslanstva? In Paracelsus je rekel: "Usmiljenje je zdravnikov učitelj."
Sam tega ne občutim tako; vsaj za naše generacije bi težko rekel, da to drži. Je pa kak ostanek Sovjetske zveze gotovo tudi tukaj prisoten (smeh). Res pa je, da sem že od začetka kariere prisoten v zasebnih vodah, kjer se do ljudi obnašamo kot do ljudi. Pravzaprav težko komentiram to vprašanje, se pa zelo strinjam s trditvijo Paracelsusa. Dejstvo je, da zdravniki in zobozdravniki želimo delati v dobro ljudi, je pa javni sistem preživet in zaupanja v medicino enostavno ni več oziroma je na zelo nizki ravni. To nam je pokazala tudi izkušnja z epidemijo. Tega se ne da več skriti – vsakomur je jasno, da gre za krizo, ki kliče po potrebnem ukrepanju.
Opišite nam, kako poteka tretma v okviru biološke medicine.
Biološka medicina temelji v osnovi na treh stebrih. Prvi steber je t. i. detoks in eliminacija. Prehranski režim je v tej fazi utemeljen na "plant-based" dieti (pretežno rastlinska prehrana) in postopku, ki mu pravimo 5-točkovna terapija, ki je za vsakega posameznika individualna. Osnova so globoke limfne drenaže z oljnimi zeliščnimi kombinacijami, čemur dodamo ionsko indukcijsko terapijo z napravo Papimi, hipertermijo – lokalno in sistemsko – z napravo Indiba in Iratherm, intermitentno terapijo s hiperoksijo in hipoksijo za aktivacijo mitohondrijev v celicah, potem pa so še klistirji, refleksna masaža stopal, čiščenje dihalnih poti, ventuze, oljne obloge, psihološke sprostitve z oljenjem čela z oljnim curkom, zeliščne parne savne itn.
Najprej je namreč potrebno očistiti t. i. telesni milje, da bodo naslednji koraki karseda učinkoviti. Pomemben del prvega stebra so tudi usta, kjer moramo biti striktni in zelo natančni. Pravkar smo dobili ultrazvok, s katerim lahko zelo natančno preverimo, ali vnetno oziroma, bolje, imunološko breme prihaja iz naših ust. Tukaj je dr. Rau zelo strikten – če namreč ne "uredite" ust, potem z vsem zgoraj naštetim niste naredili kaj veliko. Usta so lahko pomemben vir infekcijskega in neinfekcijskega bremena in s tem pomemben vzrok za nastanek raka, artritisa, fibromialgije itd. To tudi ortodoksni medicini ni tuje.
Ko torej v tej prvi fazi očistimo telo, nastopi druga faza, ki je namenjena vzpostavljanju zdravega mikrobioma in primerne prehrane, ki je osnova za vzdrževanje pridobljenega, čemur sledi ponovno uravnoteženje regulacijskih mehanizmov in celične regeneracije. V tej fazi ugotovimo potrebe po vitaminih in mineralih, ki jih v obliki določenih suplementov in medikamentov sicer že sproti dodajamo, v tretji fazi pa se to doda v obliki infuzije, da je čim bolj dostopno celicam.
Veliko sodelujemo z nemškimi laboratoriji, ki so zares odlično usposobljeni za odkrivanje in analize težkih kovin v telesu, pesticidov, PCB-jev, ksenohormonskih onesnaževalcev; med drugim izvajajo tudi analizo telesnih detoks encimskih sistemov, kot sta glutation transferaza in superoksidna dismutaza, pa tudi aktivnosti celic ubijalk. Bistvo je, da v našem miljeju iščemo kapacitete in morebitne onesnaževalce, ki so nas pahnili v bolezen. Samo tako lahko ugotovimo, kje smo in kaj so morebitni vzroki za različne -itise (itis: vnetje v telesu), kot sta denimo artritis in parodontitis, ki lahko na koncu vodijo v artrozo, onkološka obolenja, fibromialgijo itn.
Pomemben del je tudi regeneracija in uravnoteženje avtonomnega živčnega sistema, ki je pomemben del regulacije v telesu. To je bilo povedano zelo na kratko.
Biološka medicina prisega izključno na naravo?
Dr. Rau biološko medicino definira kot to, kar je naravno (bio), in hkrati to, kar je logično, torej narava-logika-medicina. V svoji esenci je to medicina, ki jo uči medicinska fakulteta, le da na stvari pogleda z druge perspektive. Biološka medicina se zlasti v prvi fazi zdravljenja veliko ukvarja s tekočino v telesu – to je teh opevanih romantičnih 70 odstotkov vode, ki v resnici ni voda, ampak biokemijska juha, v kateri poteka fascinantno veliko reakcij. Če bi vse te snovi zmešali v litru nečesa, bi ga verjetno razneslo. Telo pa vse to čudovito regulira.
Poleg vode oziroma tekočine imamo še zunajcelično snov, t. i. Pischingerjev prostor, ki ga je opisal Alfred Pischinger. To je snov, ki naše celice povezuje v organe in naše organe vpenja v telo, prek nje poteka pritok snovi – kisika, mineralov, aminokislin, maščob, hidratov – v celice in odtok toksičnih produktov presnove.
V biološki medicini se v začetni fazi torej tretira ta zunajcelični prostor, ker ko smo "zakisani", je pretočnost snovi – govorim o fizični in ne energetski pretočnosti – slabša in manj učinkovita, kar pomeni, da v celicah zastajajo toksini in vanjo težko prehajajo hranila. Če na neki točki temu dodamo še glifosat ali kakšen drug pesticid, živo srebro iz amalgamske plombe ali iz rib, arzen iz vode ali riža in še kakšne dedne predispozicije, je kozarec poln – nekdo bo šel v artritis, nekdo v kap, onkološko obolenje ...
Ko se človek z neko težko boleznijo, kot je rak, pozdravi, mu verjetno ne rečete, naj živi naprej normalno, torej tako, kot je, preden je zbolel?
Človek mora že v času zdravljenja uvajati določene spremembe v načinu življenja, sicer se bo težko pozdravil. Brez sprememb ne gre. Bistveno je, da spremeni način prehranjevanja, da začne uživati izključno biološko pridelano hrano, večina se mora večino časa držati rastlinskega (ang. plant-based) prehranjevalnega režima, ker je to hrana, ki je dobra za zunajcelično snov, o kateri sem govoril. Tisti, ki tega ne dojamejo, ne morejo zmagati nad boleznijo in tudi tretmaji na dolgi rok seveda ne morejo biti uspešni.
“Telo nam je bilo dano brez strupov in v njem ni strupov. V tem pa, kar moramo dajati telesu za hrano, v tem so strupi.” To je še ena Paracelsusova srednjeveška modrost, ki ste jo zdaj znanstveno potrdili.
Natanko tako. Strupi pridejo v telo prek hrane, vode, zraka. Vsi bolniki s težjimi boleznimi, ki jih v zadnjem času obravnavamo pri nas, imajo na primer v telesu preveč glifosata, živega srebra in arzena ali pa neuravnovešen imunski sistem.
Smo v današnjem svetu sploh še lahko "nestrupeni"?
Lahko smo. Tukaj gre pravzaprav za dve stvari. Prva so infekti – dokler bodo stranišča na bencinskih črpalkah takšna, kot so, bomo imeli probleme z njimi. Pravzaprav je potrebno le malo za pravilno higieno. Druga stvar pa je hrana – danes je čisto vseeno, ali jeste papir ali živila, ki so zložena na klasičnih trgovinskih policah. Zagotovo pa imamo izbiro. Res je biološko pridelana hrana veliko dražja, vendar več nas bo, ki jo bomo kupovali, cenejša bo postala in družba bo bolj zdrava. To je dejstvo, ni le moja trditev.
Vsak zdravnik bi moral človeka razumeti v njegovi celoti, mar ne?
Absolutno. Zato je bistvo moje vizije v Maha centru čim bolj celostna obravnava – to pomeni, da človeka, ki pride k nam, pregleda več različnih strokovnjakov, ki potem na skupnem konziliju postavijo diagnoze in skupaj naredijo načrt poteka zdravljenja ali tretmaja. Biološka medicina je moje področje, potem imamo še ajurvedskega zdravnika, homeopatinjo, manualnega terapevta, psihoterapevta in vedsko astrologinjo – za tiste, bolj odprte.
Kaj pa moč človeške psihe, kako pomembna je ta v procesu zdravljenja?
Zelo. Najpomembneje je, da tako bolnik kot zdravnik v tem procesu ne obupata. In še kako pomembno je, da zdravnik svojega obupa ne prenese na bolnika. Kot zdravnik se boriš do konca. Tukaj mi je dr. Rau velik vzgled, on se resnično bori do konca. Gre za to, da psihološko ohraniš dostojanstvo do pacienta, da ga vzpodbujaš, četudi se situacija kaže kot brezupna.
Ampak tudi smrt je del življenja, zakaj se ne bi ob pravem času spravili z njo?
Res je. Smrt je zame končni izdih – ko pride, pride. Zagotovo ne bi rad umiral 15 let in ne bi rad 20 let jemal tablet za pritisk, holesterol in ne vem še kaj. To ni kakovostno življenje. Življenjska doba se je v naši družbi res podaljšala, ampak na račun česa? Prav gotovo na račun izgube življenjske kvalitete. Poglejmo vendar resnici v oči.
Ko je Paracelsus v Baslu postal profesor medicine, je na trgu javno zažgal Galenove in Ibn Sinove učbenike – to naj bi bil njegov odpor do avtoritet, ki jih je povozil čas. Kako je pravzaprav z avtoritetami v medicini? Drugače misleči zdravniki, vsaj tako je bilo razumeti v času trajanja pandemije, niso del medicinske stroke?
Veste, sam nisem niti za niti proti cepljenju, vsak naj s svojim telesom počne, kar želi. Vsak naj si sam ustvari svoje mnenje, informacij je dovolj. Če se prav spomnim, se je okrog 30 odstotkov Slovencev cepilo zato, da bi zaščitilo svoje zdravje, ostalo pa vemo, kako je šlo. Očitno medicini popolnoma zaupa samo še 30 odstotkov pacientov. Naslednjih 30 odstotkov jih ima tablete, ki jim jih predpišejo zdravniki, v predalu, ne jemljejo jih, vendar pa jih vsi mi plačujemo iz zdravstvenega zavarovanja. Razumete? Veste, koliko tega denarja leži doma po predalih? Torej ni vprašanje "mi ali oni", medicina v Sloveniji potrebuje prenovo, potrebuje ureditev področja integrativne medicine, predvsem pa se mora razvijati v smeri Evropske unije. Včasih se mi zdi kar smešno, da se pacienti samo nekaj ur vožnje stran povsem legalno zdravijo z metodami, ki so pri nas nedefinirane ali celo prepovedane.
Dr. Perko, kaj bi za konec položili v srce bralcev?
K zobozdravniku ali zdravniku nas je pripeljal način življenja in samo sprememba načina življenja nas lahko vodi k ponovnemu zdravju. Zdravniki pa smo le koordinatorji na tej poti.
Spraševala: Vesna Fister
Morebitna vprašanja za dr. Perka pošljite na: Sensa@maha.si
- Preberite si še: Prerežite koščico kakija in preverite, kakšna bo letošnja zima