V prvem letu otrokovega življenja se oblikujejo temelji možganov. Zato je prehrana v dojenčkovi in zgodnji otroški dobi ključna za zdrav nevrološki razvoj.
Dr. Baibing Chen, nevrolog iz zdravstvenega centra Henry Ford Health, vsak dan dela z organom, ki nas najbolj definira – človeškimi možgani. Kot pravi, je veliko odločitev za zdravje možganov povezanih tudi s tem, kar otroci jedo doma, še posebej v prvem letu življenja.
»Od dojenčkov do zgodnjega otroštva poteka ključno obdobje nevroplastičnosti in rasti. Hrana, ki jo dajemo svojim otrokom, lahko neposredno vpliva na dolgoročno zdravje njihovega možgana. Najboljše za njihov razvoj so sadje, zelenjava in vlaknine,« poudarja.
Chen dodaja, da v prehrani svojih otrok ni pretirano restriktiven, vendar se drži treh ključnih pravil.
1. Brez medu pred 12. mesecem starosti
Čeprav se sliši nedolžno, je med za dojenčke lahko nevaren. Vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum, ki se v nezrelem črevesju dojenčka lahko razrastejo in proizvedejo botulinski toksin. To lahko povzroči dojenčkov botulizem – redek, a izjemno nevaren tip zastrupitve s hrano.
Simptomi vključujejo:
– šibak jok
– slabši sesalni refleks
– zmanjšan mišični tonus
– v hudih primerih pa celo paralizo dihalnih mišic
Zato Centri za nadzor bolezni (CDC) in Ameriška akademija za pediatrijo jasno priporočajo:dojenčkom ne smemo dajati medu – niti surovega niti kuhanega.
2. Zgodnje uvajanje običajnih alergenov
Dolga leta so staršem svetovali, naj z uvajanjem alergenov, kot so arašidi in jajca, počakajo. Danes vemo, da je bil ta nasvet napačen.
Raziskave kažejo, da zgodnje uvajanje alergenov (v obliki, primerni za starost dojenčka) zmanjša tveganje za razvoj hudih alergij. Velika študija je pokazala, da se je tveganje za alergijo na arašide pri otrocih iz visoko rizičnih skupin zmanjšalo kar za 86 %, če so jih zgodaj uživali.
Tudi zgodnje uvajanje kuhanega jajca je povezano z manjšim tveganjem za alergijo.
Alergije na hrano lahko pri otrocih povzročijo spremembe vedenja – razdražljivost, hiperaktivnost ali težave s spanjem. Ti odzivi izhajajo iz imunskih procesov in lahko vplivajo na nevrološki razvoj.
Chen pojasnjuje: »Ko sta bila moja otroka stara štiri do šest mesecev in pripravljena na gosto hrano, sva z ženo uvedla majhne količine arašidov in kuhanih jajc. Hrano sva redno rotirala, da sva podprla razvoj zdravega imunskega sistema.«
3. Brez sladkanih pijač v dojenčkovi dobi
Nevrolog se strogo izogiba vsem oblikam tekočih kalorij in umetnih sladil pri otrocih, mlajših od enega leta. To pomeni:
– brez sokov
– brez gaziranih in sladkanih pijač
– brez umetno slajenih napitkov
Zakaj?
– Prekomeren sladkor povzroča metabolični stres.
– Aktivira možganske centre nagrajevanja podobno kot zasvojljive substance.
– Povezan je s slabšim učenjem in spominom.
– Zgodnja izpostavljenost sladkemu okrepi doživljenjsko željo po sladkem.
– Poveča tveganje za debelost v poznejšem otroštvu.
Tudi sadni sok ni nedolžna alternativa. Čeprav je »naraven«, ne vsebuje vlaknin, zaradi česar se sladkor hitro absorbira. Sok otroka ne nasiti in lahko izpodrine hranljive obroke.
O umetnih sladilih še vedno primanjkuje dolgoročnih podatkov, a nekatere raziskave opozarjajo, da lahko vplivajo na črevesno mikrobioto, uravnavanje glukoze in percepcijo sladkega okusa.
Chen poudarja, da so njegovi otroci pred dopolnjenim letom pili le materino mleko, nato postopoma vodo. Otroci – po mnenju strokovnjakov – ne potrebujejo drugih pijač do pozne mladosti.
Pravila niso zato, da omejujejo, ampak da vzgajajo
Chen pove, da sladkane pijače doma sicer omejujejo tudi kasneje, vendar se ne zanašajo popolnoma na prepovedi. Bistveno se mu zdi, da se otroci naučijo sprejemati dobre odločitve, ne pa da jih starši silijo v restrikcije.
Če vas skrbi, kako hraniti svojega dojenčka ali malčka, se je najbolje posvetovati z otrokovim pediatrom.
