Če preskakujete obroke, to lahko prinaša negativne posledice za vaše duševno zdravje.
Ljudje si vsakodnevne prehrane niso brez razloga razporedili v tri glavne obroke, po možnosti pa še v dva manjša prigrizka. Vse več dokazov namreč kaže, da imajo redni obroki lahko presenetljivo pomembno vlogo pri duševnem zdravju.
Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Affective Disorders, je pokazala, da so neredni obroki povezani z večjim tveganjem za depresijo.
Že prejšnje študije so nakazale, da neurejeni prehranjevalni vzorci povečujejo tveganje za zdravstvene težave, kot so debelost, inzulinska rezistenca in bolezni srca ter ožilja. Zdaj pa se je izkazalo, da preskakovanje obrokov neugodno vpliva tudi na duševno zdravje.
Pomembna je tudi raznolika prehrana
V novi raziskavi so korejski znanstveniki analizirali podatke več kot 21.000 odraslih oseb iz južnokorejske nacionalne raziskave o prehrani in zdravju. Ugotovili so, da so imeli ljudje, ki glavnih obrokov niso jedli redno, za 55 odstotkov večjo verjetnost za depresijo v primerjavi s tistimi, ki so se dosledneje držali ustaljenega urnika prehranjevanja.
Hkrati se je pokazalo, da bolj raznolika prehrana lahko ublaži negativne učinke nerednega prehranjevanja, medtem ko jih preskakovanje zajtrka še okrepi. Najizrazitejše povezave so raziskovalci odkrili pri moških, kadilcih in ljudeh, ki jedo pozno.
»Rezultati kažejo, da manjša doslednost pri uživanju glavnih obrokov lahko predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za simptome depresije, ne glede na druge prehranske dejavnike ali življenjski slog,« so zapisali avtorji raziskave.
Neredni obroki lahko vplivajo na razpoloženje
Raziskovalci opozarjajo, da nedosleden čas obrokov lahko zmoti presnovne in vedenjske ritme telesa, ki so povezani s cirkadianim ritmom. Gre za notranjo telesno uro, ki čez dan uravnava številne biološke procese. Takšna motnja lahko sproži spremembe, ki sodelujejo pri uravnavanju razpoloženja. Posledično lahko pride do hormonskega neravnovesja, na primer do motenega izločanja melatonina in kortizola. To pa lahko vpliva na dnevna nihanja razpoloženja in zmanjša čustveno odpornost.
Neredna prehrana je pogosto povezana tudi s premajhnim vnosom pomembnih hranil, ki sodelujejo pri uravnavanju razpoloženja. Mednje spadajo vitamini skupine B, vlaknine in antioksidanti.
S psihološkega vidika lahko neredni obroki kažejo tudi na neurejeno dnevno rutino ali socialni umik, kar je prav tako povezano s slabšim duševnim zdravjem.
Ali depresijo lahko preprečimo z ustreznim življenjskim slogom?
Danes po svetu z različnimi duševnimi motnjami živi več kot milijarda ljudi, pričakuje pa se, da bo ta številka v prihodnjih letih še naraščala. Depresija poleg tesnobe ostaja ena najpogostejših duševnih motenj, ki prizadene tako moške kot ženske.
Zato raziskovalci in zdravniki vse več pozornosti namenjajo dejavnikom življenjskega sloga, na katere lahko vplivamo, ter možnostim preprečevanja. Tudi ta raziskava poudarja, da depresija sicer nastane zaradi več različnih vzrokov, vendar vse več dokazov kaže, da imajo pri njenem razvoju in poteku simptomov pomembno vlogo tudi prehranske navade, kakor tudi druge komponente življenjskega sloga.
Raziskovalci dodajajo, da bodo potrebne dodatne študije, s katerimi bi ugotovili, ali neredno prehranjevanje povečuje tveganje za depresijo, ali pa depresija vodi v neredno prehranjevanje, oziroma ali gre za oboje.
Kljub temu njihove ugotovitve nakazujejo, da lahko spodbujanje rednih prehranjevalnih vzorcev, predvsem zanesljivega zajtrka in raznolikih obrokov, predstavlja preprost in praktičen nefarmakološki pristop k zmanjševanju tveganja za depresijo.
Prirejeno po: jutarnji.hr
