Mag. Mojca Vozel opozarja: "Človeške kulture po svetu dokazujejo, da ni ene same pravilne diete."

V času, ko se ljudje prepirajo o tem, ali je bolj zdrava veganska, keto ali paleo prehrana, raziskovalka prehranske antropologije mag. Mojca Vozel opozarja na pomembno spoznanje: človeške kulture po svetu dokazujejo, da ni ene same "pravilne" diete. Trajnostno življenje je mogoče z zelo različnimi načini prehranjevanja.

Koliko časa sploh namenimo razmisleku o etiki svojega prehranjevanja? Se vas dotaknejo očitki, da bi morali jesti drugače – bolj zdravo, bolj trajnostno ali bolj odgovorno?

Takšni pogovori pogosto postanejo neprijetni. Ljudje se v razpravah o hrani hitro znajdejo v obrambi ali občutku krivde. Prav v teh razpravah pa se pokaže, kako globoko so prepleteni prehrana, etika, zdravje in duhovnost.

Raziskovalka prehranske antropologije mag. Mojca Vozel pravi, da je njeno raziskovanje prehrane začelo iz zelo osebnega razloga – zaradi zdravstvenih težav. "Moj cilj ni bil nič drugega kot odpraviti nenehne bolečine v črevesju," pojasnjuje. Takrat še ni bilo poplave diet, ki danes preplavljajo družbena omrežja in medije.

Ko se prehrana poveže z duhovnostjo

Pri iskanju rešitev je začela raziskovati tudi duhovne vidike prehrane. Navdih je našla v vzhodnjaških filozofijah in zen budizmu, ki poudarjajo zmernost in notranje ravnovesje.

A hitro je ugotovila nekaj presenetljivega: tudi v budistični tradiciji ni enotnih pravil glede hrane.

Menihi na različnih koncih sveta jedo zelo različno.

• Na Šrilanki pogosto jedo morsko hrano.
• Na Japonskem menihi jedo tudi meso, če jim ga kdo podari.
• Na Kitajskem so številne budistične skupnosti vegetarijanske.

To kaže, da tudi v duhovnih tradicijah ni ene same pravilne prehrane. Budova t. i. srednja pot namreč poudarja ravnovesje in prilagajanje okoliščinam.

Tibet

Še bolj zanimiv vpogled v odnos med prehrano in kulturo ponuja Tibet. Tam ima jakovo maslo skoraj status svete hrane. Tibetanci ga dodajajo v številne jedi in znameniti masleni čaj lahko pijejo tudi večkrat na dan.

Toda to ni verski ritual. Gre za prilagoditev težkemu življenju v visokogorju, kjer telo potrebuje veliko energije. Podobno velja za številne druge tradicionalne družbe: živalske maščobe so bile pogosto ključni vir energije in zdravja.

Hunza

Dolgoživost ljudstva Hunza v Himalaji je na Zahodu sprožila številne teorije o "čudežni prehrani". Pogosto se omenja marelične koščice in ledeniško vodo. A antropološki zapisi kažejo drugačno sliko.

Prebivalci doline Hunza so jedli: žita, mlečne izdelke, sadje in tudi meso, kadar so ga imeli

Marelične koščice so večinoma uporabljali za olje za razsvetljavo, ne kot čudežno zdravilo. Mnoge zgodbe o popolni prehrani so se tako izkazale za mit ali marketinško pretiravanje.

Ameriški staroselci

Podobno velja za domorodna plemena Severne Amerike. Ta ljudstva so živela v tesni povezavi z naravo in hkrati jedla meso. Bizon je bil osrednji vir hrane, vendar so ga lovili z velikim spoštovanjem.

"Ubijanje za potrebe prehranjevanja je del naravnega kroga življenja," pravijo starešine teh plemen. Pomembno je bilo ravnovesje in spoštovanje narave, ne pa popolna prepoved določene hrane.

Diete in ideologije hrane

V sodobnem svetu pa prehrana pogosto postane ideologija.

Nekateri zagovarjajo:

• veganstvo
• paleo prehrano
• keto dieto
• presnojedstvo
• ali celo življenje brez hrane

Raziskovalka opozarja, da takšna prepričanja pogosto vodijo v spore.

"Ljudje drug drugemu vsiljujejo svojo dieto kot bolj zdravo ali bolj etično. Iz tega nastajajo dogme," pravi.

Ni ene same pravilne prehrane

Antropološke raziskave kažejo, da so ljudje skozi zgodovino živeli zdravo z zelo različnimi načini prehranjevanja. Ključ ni nujno v vrsti hrane.

Pomembnejši so:

• način pridelave
• spoštovanje narave
• stopnja predelave hrane
• in odnos do hrane

"Na Zemlji je mogoče trajnostno živeti od vseh vrst hrane," poudarja raziskovalka.

Pravi problem ni vrsta hrane

Po njenem mnenju bi bilo smiselneje, da bi se družba osredotočila na druga vprašanja:

• kakovost hrane
• ekološko kmetijstvo
• trajnostno pridelavo
• manj industrijske predelave

Če bi več energije vlagali v trajnostno pridelavo hrane, bi se ljudje morda tudi manj prepirali o dietah.