Neločljiva vez med telesom in umom

Ko se z vsakim prečrtanim dnem na koledarju približuje dopust, ki ga tako goreče pričakujemo, vznemirjenje raste, skupaj z njim pa tudi sanjarjenje o več kot potrebni sprostitvi.

Sodoben življenjski slog nas je pripeljal do razsipanja življenjske energije na vseh ravneh obstoja, rezultat pa je epidemija motenj, povezanih s stresom, saj se naše telo ne more prilagodili izjemno tekmovalnemu ritmu.

Psihosomatske motnje in bolezni, kot so povišan krvni tlak, migrene, nespečnost, čiri, sladkorna bolezen, prebavne motnje in kožne bolezni, izvirajo iz napetosti telesa in uma ter lahko privedejo do bolezni srca in do rakavih obolenj, ki sta vodilna vzroka smrti v razvitih državah sveta.

Programirani smo tako, da v situacijah, ko so ogrožena naša življenja, postanemo napeti, saj nastopi varnostni mehanizem našega telesa. Težava nastane, ko se začnemo tako odzivati v vseh življenjskih situacijah.

Simpatični živčni sistem se na stres odzove z izločanjem hormonov, ki mišice in organe pripravijo na soočenje z nevarnostjo (ali pa na pobeg od nje): pospeši se srčni utrip, zviša krvni tlak, okrepi znojenje.

Po drugi strani lahko preprosto sproščanje čudežno deluje na zdravje: zmanjša se izločanje adrenalina, napetost v mišicah popusti, utrip se upočasni, zniža se krvni tlak.

Neločljiva vez med telesom in umom

Napetost pravzaprav nastaja na različnih ravneh: v telesnem, čustvenem in duševnem sklopu, skladno s tem pa joga – kot nekakšna sodobna psihologija – ločuje med tremi osnovnimi vrstami napetosti: telesno, čustveno in duševno.

Telesna napetost je najprej povezana z mišičnim, živčnim in endokrinim sistemom in se je lahko znebimo z globokim telesnim sproščanjem, na primer z masažo, s progresivnim in pasivnim sproščanjem mišic in z dihalnimi vajami za sproščanje.

Čustvena napetost izvira iz nezmožnosti, da svobodno in odprto izražamo čustva, ki jih posledično tlačimo vase, duševna napetost pa je rezultat čezmerne umske dejavnosti. Toda vse te ravni so med seboj povezane in vplivajo druga na drugo. Če smo na primer telesno napeti, bo napet tudi naš um in obratno.

Eden od glavnih vzrokov tako umske kot čustvene pa tudi telesne napetosti je neusklajeno razmišljanje z zunanjim svetom oziroma negativno razmišljanje o drugih ljudeh in o okolici.

Negativna čustva, med katera sodijo strah, srd, sovraštvo in ljubosumje, se v nas kopičijo vse od rojstva ter delujejo moteče na naše interakcije z drugimi in nam preprečujejo, da bi se uskladili z okolico. Rezultat takšnih čustev je v obeh primerih – naj jih zadržujemo v sebi ali pa izražamo s telesnimi odzivi – razsipanje in izguba življenjske energije, kar povzroča kronično utrujenost.

Nenehna napetost mišic terja večjo količino energije, zahteva, da telesni sistemi, kakršna sta dihalni in pretok krvi, delajo več, da bi zadostili povečani potrebi po energiji. Ker morajo organi delati več in dlje časa, vse to pa v izrednih razmerah, se na koncu delno ali povsem sesujejo, kar se pokaže v obliki zdravstvenih težav in bolezni.

Spanje ni enako sproščanju

Kaj torej lahko naredimo? Kadar smo utrujeni, največkrat zadremamo, saj mislimo, da je spanec najboljša oblika sproščanja. Spanec seveda potrebujemo, toda med spanjem se pogosto ne sprostimo na vseh ravneh. Celo takrat se namreč po mislih motajo skrbi, zaradi česar ne pademo v globok spanec (faza, v kateri se obnavljamo) in se tako zbujamo izčrpani.

Najbolj učinkovito bi bilo, da bi nočni spanec nadgradili z dnevnimi tehnikami za sproščanje, ki hitro in učinkovito odženejo skrbi in stres. Če se jim posvečamo redno, lahko tehnike za sproščanje okrepijo imunski sistem in s tem zdravje, to pa potrjujejo tudi znanstvene raziskave.

Znanstveniki z medicinske fakultete Univerze v Harvardu so na primer odkrili, da je pri osebah, ki se posvečajo metodam sproščanja, kakršni sta joga in meditacija, v primerjavi z osebami, ki se vajam za sproščanje ne posvečajo, aktivnih veliko več genov, ki se borijo proti boleznim.

Tudi obsežna raziskava svetovno znane Maharishijeve transcendentalne meditacije, ki jo je izvedla neka zdravstvena zavarovalnica, je pokazala, da imajo ljudje, ki prakticirajo to metodo, za 87 odstotkov manj težav z boleznimi srca in da je pri njih verjetnost, da bodo zboleli za rakom, za 55 odstotkov manjša.

Še najbolj zanimiv izsledek te raziskave je, da imajo osebe, starejše od 40 let, ki redno izvajajo to meditacijo, skupno za 70 odstotkov manj zdravstvenih težav od ljudi iste starosti, ki te meditacije ne prakticirajo. Tehnike sproščanja nam torej lahko pomagajo živeti bolj umirjeno, skladno s svojo okolico in pozitivnim razmišljanjem.

Proces sproščanjalahko začnemo na duševni ali na telesni ravni (ker sta medsebojno povezani, rezultate opazimo na obeh ravneh hkrati), na obeh pa nam lahko pomagajo

• preproste jogijske vaje: asane (položaji),
• sproščujoče pranajame (dihalne vaje),
• vizualizacija ali
• meditacija.

Pomagajo nam, da se počasi, a z gotovostjo znebimo čustvenih vzponov in padcev, da se počutimo lahkotno, brezskrbno in smo bolj samozavestni.

Jogijska tradicija pozna več ravni sproščanja: od preprostih (globoko dihanje) do bolj zapletenih, kakršna je npr. nidra (t. i. jogijski sen), za katero mnogo mojstrov joge pravi, da je štirikrat učinkovitejša od navadnega spanca.

Da bi lahko vadili nidro, potrebujete kvalificiranega učitelja, obstajajo pa številne preproste tehnike, ki jih lahko, če se želite znebiti stresa v vsakdanjem življenju ali pa se na dopustu bolj sprostiti, izvajate sami.

Željka Ciganović, foto: Mare Milin, model: Marija B. (Midikenn)