Ajurveda pravi, da nismo utrujeni po naključju – temveč zato, ker živimo v neskladju z naravnim ritmom sonca in lune

Ko se sonce in luna premikata, se spreminjajo tudi kemični procesi v našem telesu – od delovanja hormonov do razpoloženja in prebave. Ajurveda uči, da vsak dan vsebuje šest naravnih faz, ki se ciklično ponavljajo. Če se jih naučimo prepoznati, lahko s telesom sodelujemo, namesto da mu nasprotujemo.

1. faza: Jutro (6.00–10.00) – prebujanje in mehka energija

Med šesto in deseto uro zjutraj lahko opazimo, da je trava prekrita z roso, zrak je vlažen, ptice se prebujajo, svetloba je nežna. Telo je v istem stanju – mehko, vlažno, počasi se prebuja.

To je čas, ko je prebavni ogenj šibek, telo še ni pripravljeno na težko hrano. Sklepi so lahko nekoliko togi, mišice še zaspane, prebavni sokovi se šele prebujajo.

Zato je to idealen čas za:

• blago gibanje – sprehod, raztezanje, jogo;
• masažo z oljem – da zmehčamo telo in spodbudimo prekrvavitev;
• toplo prho in topel, lahek zajtrk.

Zajtrk naj bo topel in lahek – kuhana kaša, toplo mleko z začimbami, nekaj sadja. To ni čas za hladne napitke ali smutije. Zjutraj je v telesu še veliko vlage, zato hladna ali surova hrana prinese dodatno težo in upočasni prebavo.
To je čas, ko se nežno prebujata telo in um – brez naglice.

2. faza: Opoldne (10.00–14.00) – čas ognja in največje moči

Ko se sonce dvigne visoko na nebo, doseže svojo največjo moč.
Tudi v našem telesu je takrat prebavni ogenj najmočnejši – to je čas za glavni obrok dneva.

Hormoni, ki uravnavajo lakoto, delujejo v popolnem ravnovesju:

• gastrin spodbuja prebavo,
• inzulin je najbolj učinkovit,
• telo najbolje pretvarja hranila v energijo.

To je trenutek, ko rastline izvajajo fotosintezo, ko se vse življenje na Zemlji prehranjuje in ustvarja. Tudi človek naj bi takrat pojedel svojo najbolj hranljivo in najljubšo jed brez zadržkov. 

Če v tem času preskočimo kosilo ali jemo prepozno, telo izgubi ritem – postanemo razdražljivi, utrujeni, lačni in jezni. Zato jemo sredi dneva, jemo v miru, jemo toplo in sveže. To je naravni trenutek akcije, delovanja in ustvarjalnosti.

3. faza: Popoldne (14.00–18.00) – čas vetra in umirjanja

Po tretji uri popoldne večina ljudi občuti rahlo utrujenost ali zaspanost. To ni lenoba – to je znak, da se notranja energija premika iz ognja (aktivnosti) v zrak (premik, prehod). To je čas, ko se živčni sistem začne umirjati, misli pa se razpršijo.

Namesto da bi posegli po kavi, se za nekaj minut ustavimo:

• gremo na sprehod,
• odpremo okno,
• naredimo nekaj globokih izdihov,
• ali popijemo čaj iz poprove mete.

Kava v tem času prevara telo. Blokira adenozinske receptorje, ki gradijo občutek zaspanosti, zato zvečer težje zaspimo. Popoldne ni namenjeno stimulaciji, ampak prehodu iz dnevne v večerno energijo.

4. faza: Večer (18.00–22.00) – umirjanje in regeneracija

Ko sonce zaide, se v naravi vse umiri. To je čas introspekcije in nežne energije. Po šesti uri zvečer telo začne ugašati prebavni ogenj. To ni več čas za obilno večerjo. 

Idealno je pojesti lahek, topel obrok – juho, enolončnico ali kuhano zelenjavo. Zvečer se izogibamo hladnim jedem, solatam ali surovi hrani, saj telo takrat ni več pripravljeno na prebavljanje.

Med 20. in 22. uro je čas za sprostitev – za pogovor, mirno glasbo, tišino, branje. Zasloni, močna svetloba in delo po 22. uri zmotijo naravni prehod na počitek. Če gremo spat v tem časovnem okviru, telo dobi priložnost, da se ponoči v celoti obnovi.

5. faza: Noč (22.00–2.00) – čas tišine in čiščenja

Noč je obdobje globoke regeneracije. To je čas, ko se telo čisti in zdravi. V teh urah je aktivno parasimpatično živčevje – del, ki obnavlja, zdravi in pomirja. Jetra razstrupljajo, celice se obnavljajo, um se čisti. 

Če smo takrat budni, telo ne more opraviti svojega dela. Zato je spanje pred polnočjo dvakrat bolj zdravilno kot spanje pozno v noč.

6. faza: Zora (2.00–6.00) – čas duše in ponovnega rojstva

V zgodnjih jutranjih urah, ko se približuje nova svetloba, telo prehaja v subtilno stanje – mešanico tišine in prebujanja. Če se zbudimo okoli pete ali šeste ure, bomo opazili, da je um jasen, dih globok in občutki bolj mirni. To je naravni čas za meditacijo, pisanje, razmišljanje, povezovanje s sabo. Zato ajurveda uči, da je jutranje prebujanje s soncem najmočnejša oblika duhovne prakse. Če vstanemo, ko se narava prebuja, cel dan teče lahkotno.

Ritem, ki zdravi

Ko živimo v teh šestih naravnih fazah, telo spontano najde ravnovesje. Ni se treba truditi, ni se treba boriti proti utrujenosti ali nespečnosti. Zadostuje, da opazujemo naravo in dovolimo, da nas vodi.

Če bi sredi poletja padel sneg, bi takoj vedeli, da je nekaj narobe. Enako velja za naše telo. Ko izgubimo notranji ritem, nastane notranje klimatsko neravnovesje.
Naravni ritem dneva nas uči, da smo del večje harmonije. Ko se vrnemo k njej, se telo in duh spet spomnita, kaj pomeni živeti – ne le preživljati.

Prirejeno po članku Tvoje telo že ve: Intuitivna ajurveda, objavljenem v tiskani reviji Sensa