Zakaj je v resnici škodljiva pšenica?
Pšenica se je v 50 letih spremenila (po genetski zasnovi) za skorajda nerazpoznavno. Včasih so valovala pšenična polja po vseh prostranstvih in klase razkazovala na dolgih steblih. Zaradi večje proizvodnje danes po vsem svetu sadijo pritlikavo pšenico s čisto drugačnimi zasnovami, da lahko več obrodi.
Že res, da je zaradi predelav žetev veliko večja, a na račun koga? Le našega zdravja. Ali, kot pravi nutricistka Karla Klander: "Pšenica naših babic in pšenica, kot jo poznamo danes, sta povsem nekaj drugega. Sodobna pšenica je hibrid, ki vsebuje škodljive sestavine, ki se jih v glavnem sploh ne zavedamo, načenjajo pa naše zdravje. Vsakdo je verjetno že slišal za negativne vplive glutena (latinsko ime za lepilo!), manj pa jih je slišalo za škodljivi gliadin; pšenica pa vsebuje še več tisoč različnih škodljivih beljakovin. Pšenica, kot jo poznamo mi, prestaja nič koliko kemične in mehanske obdelave, po vsebnosti hranil pa vse bolj peša. Danes je pšenica prilagojena tako, da dosega čim večji hektarski donos. Da pa to dosegajo na račun našega zdravja, nikogar kaj dosti ne zanima. Poti nazaj v konvencionalno pridelavo več ni."
S Klandrovo se strinja tudi Urban Urbanc, svetovalec za zdrav način življenja: "Pšenica danes ni več takšna, kot je bila v časih naših prednikov in z gotovostjo lahko trdim, da bi bilo življenje mnogih precej lažje, če bi bila. Z moderno znanostjo in genskim inženiringom se v pšenico razmeroma preprosto vnaša aditive, ki pšenico naredijo bolj odporno proti škodljivcem, uporablja se zaviralce in pospeševalce rasti, sam rezultat pa je pšenica, ki se zaradi tega bistveno razlikuje od tiste izpred 50 let, ki je bila gojena naravno.
Vsi ti dodatki v pšenici, ki jo naredijo cenejšo, odpornejšo ter dostopnejšo, namreč veliko ljudem povzročajo težave. Poleg tega se moramo zavedati, da danes pšenico uporabljajo skoraj povsod, da je cenovno mnogo dostopnejša kot druga žita, ki so velikokrat tudi bolj zdrava, vsebujejo manj glutena ali celo nič, a morda niso tako sladka. Že na daleč pa je vidno, da je v današnjem času mnogo več alergij ter intolerance na pšenico oz. na gluten, kot jih je bilo včasih."
Karla Klander se v svojem strokovnem delu s škodljivimi vplivi pšenice srečuje skoraj vsak dan: "Od zakisanosti, kandide, prekomerne teže, vnetij, intoleranc, sladkorne bolezni itd. Strokovnjaki vedno bolj opozarjajo tudi na bolezni srca in ožilja, avtoimunske bolezni, vnetja, odvisnosti, hiperaktivnost, razdražljivost, žolčne kamne, sindrom razdražljivega črevesja, sindrom prepuščajočega črevesja itd.
Seznam težav, povezanih z uživanjem pšenice, je vse daljši in vse bolj zaskrbljujoč. Reči ne pšenici je težko, saj smo je navajeni in je del naše prehrane, je pa po mojem mnenju to pot do bistveno boljšega zdravja."
"Danes uporabljajo belo pšenično moko kot dodatek k ogromnim jedem, zato se je tudi njena pridelava in poraba bistveno povečala; pri svojem delu pa posledično opažam, da je vedno več ljudi, ki pšenice več ne tolerirajo; od hujših alergij do komaj opazne intolerance.
Tudi sam sem med tistimi, ki jim pšenica ne ustreza, saj vsebuje veliko glutena, ki pa je v sami osnovi beljakovina – lepilo, ki aglutinira (lepi) celice. Če se to dogaja v črevesju, morda ni hujših težav od napenjanja in težkega odvajanja, kadar pa aglutinacija poteka v drugih delih telesa, npr. jetrih, ledvicah ali možganih, lahko posamezniku povzroča nemalo preglavic," pravi Urban Urbanc, svetovalec za zdrav način življenja
"Pšenica, kot jo poznam mi, je zame nehrana, saj imamo od nje več težav kot koristi. Vsebuje nič koliko škodljivih substanc, neredko je bogato 'oplemenitena' z različnimi strupenimi škropivi, poleg tega pa se v obliki, v kakršni jo uživamo, ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi hranili. S praznimi kalorijami pa seveda da!" dodaja Karla Klander, nutricistka, bioterapevtka po metodi Zdenka Domančiča.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
