Po več kot desetletju mednarodnih posvetovanj bo sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), ki prizadene približno eno od osmih žensk, dobil novo ime.
Hormonska motnja, ki po ocenah prizadene okoli 170 milijonov žensk po svetu, se bo po novem imenovala PMOS – poliendokrini presnovni ovarijski sindrom.
Spremembo imena so objavili v ugledni medicinski reviji The Lancet in jo predstavili na Evropskem kongresu endokrinologije v Pragi. Gre za rezultat kar 14 let sodelovanja med zdravniki, raziskovalci in pacientkami z vseh celin.
Zakaj novo ime?
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da izraz »policistični jajčniki« zavaja in povzroča veliko zmede. Mnoge ženske s PCOS namreč sploh nimajo cist na jajčnikih.
Profesorica Helena Teede, endokrinologinja in ena vodilnih pobudnic spremembe, pravi, da je staro ime preveč osredotočeno na en sam organ, medtem ko stanje v resnici vpliva na celoten organizem.
PMOS naj bi zato bolje odražal kompleksnost bolezni, ki ne vpliva le na reproduktivni sistem, ampak tudi na presnovo, hormone, duševno zdravje ter povečano tveganje za sladkorno bolezen in bolezni srca ter ožilja.
View this post on Instagram
»Nikoli nisem imela cist«
Maddy Mavrikis iz Sydneyja je diagnozo dobila pri 15 letih. Prva stvar, ki ji jo je zdravnik povedal, je bila, da verjetno nikoli ne bo mogla imeti otrok. Pozneje je ugotovila, da to ni res.
»Nikoli nisem imela cist na jajčnikih, zato nikoli nisem razumela, zakaj imam diagnozo policističnih jajčnikov,« pravi.
K zdravniku je odšla zaradi nerednih menstruacij, krvni testi pa so pokazali povišano raven androgenov – moških spolnih hormonov, ki jih imajo sicer tudi ženske, vendar jih imajo ženske s PCOS pogosto preveč. To je pojasnilo tudi druge simptome, kot so akne in povečana poraščenost.
Zdravniki so pri njej odkrili tudi inzulinsko rezistenco, ki prizadene približno 85 % žensk s tem sindromom.
Veliko več kot ginekološka težava
Danes strokovnjaki poudarjajo, da PMOS ni zgolj ginekološka diagnoza. Gre za hormonsko in presnovno motnjo, ki lahko vpliva na:
- menstrualni ciklus,
- plodnost,
- telesno težo,
- kožo in lase,
- raven sladkorja v krvi,
- srčno-žilno zdravje,
- duševno zdravje.
Mnoge ženske poročajo tudi o kronični utrujenosti, tesnobi, depresiji in občutku, da jih zdravstveni sistem ne jemlje dovolj resno.
Glas pacientk je končno nekaj spremenil
Profesorica Teede poudarja, da so prav pacientke sprožile pobudo za spremembo imena.
»Ženske so povedale, koliko zmede, bolečine in napačnih predstav jim je povzročalo staro ime. Želele so, da se to popravi,« pravi.
Pri procesu so sodelovala številna združenja zdravnikov in pacientov po vsem svetu, pomembno vlogo pa so imele tudi same ženske z diagnozo. Mnoge so opozarjale, da je bil poudarek na reprodukciji pogosto celo stigmatizirajoč – predvsem v kulturah, kjer je vrednost ženske močno povezana z materinstvom.
Dolga leta nerazumevanja
Veliko žensk je opisovalo, da so do diagnoze prihajale zelo počasi in pogosto naletele na zdravnike, ki njihovih težav niso jemali resno.
Nekaterim so rekli, da imajo težavo le, če želijo zanositi. Druge so poslušale komentarje o telesni teži ali videzu. Pogosto so dobile le zdravila, brez pogovora o prehrani, gibanju in življenjskem slogu, ki imajo pomembno vlogo pri obvladovanju simptomov.
Maddy priznava, da je bila od vsega skupaj v nekem trenutku tako izčrpana, da je nehala hoditi k zdravnikom. »Preprosto nisem več zmogla razmišljati o tem,« pravi.
Novo ime kot novo upanje
Po prehodnem obdobju bo novo ime PMOS uradno vključeno tudi v mednarodne smernice za zdravljenje, ki bodo posodobljene leta 2028. Za številne ženske ta sprememba pomeni več kot le novo medicinsko poimenovanje. Pomeni občutek, da se njihova izkušnja končno jemlje resno.
»Zame sprememba imena pomeni, da so končno začeli posvečati pozornost temu stanju,« pravi Maddy. »In da bodo morda prihodnje generacije žensk deležne boljšega razumevanja in celostnejše obravnave.«
View this post on Instagram
Vir: theguardian.com
