Zavedanje svojih potreb je bistvo trdnega zdravja

26. 3. 2013
Deli
Zavedanje svojih potreb je bistvo trdnega zdravja

Skrivnost dolgega in aktivnega življenja so preproste spremembe, zavedanje in odgovornost do samega sebe.

Starost in bolezen neizogibno prihajata z leti, kajne?

To prepričanje lahko brez skrbi odvržete v zabojnik z zastarelimi prepričanji, trdi vedno več znanstvenikov, med njimi tudi dr. Karriem H. Ali z univerze Stanford, ki je s holističnim pristopom zdravljenja odkril zanimiva dejstva, in Gabriël Devriendt, priznan belgijski znanstvenik, ki je gostoval tudi v Ljubljani s predavanjem na temo S hrano in rastlinami nad toksine.

»Ponavadi mislimo, da so staranje in težave, ki pridejo z njim, posledica časa in genetike. Toda s preprostim miselnim eksperimentom lahko ugotovimo nasprotno. Če bi bilo dejstvo o staranju in boleznih resnično, bi dva enojajčna dvojčka, dve osebi, rojeni v istem času z enakimi geni, umrla na isti dan. Toda vemo, da se to ne dogaja. Kaj nas potem pelje v staranje? Stres in odgovori telesa na stres,« trdi dr. Karriem H. Ali, Gabriël Devriendt pa dodaja: »Sprejeli smo dejstvo, da je vse genetskega izvora, pri tem pa pozabili, da se geni ne morejo aktivirati sami. Vedno bolj očitno je, da je okolje (s toksini, prehrano in stresom) glavni vzrok za bolezni.«

Devriendt je slikovit: »Nekateri strokovnjaki pravijo, da je rak na dojki deden, toda dejansko sta le dva odstotka ljudi z BRCA mutacijo (gen raka na dojki, ki je mutiral). Preostalih 98 odstotkov primerov je povezanih s prehrano, toksini ter problemom razstrupljanja, nikakor pa ne z dednostjo. Rak je mutacija nekaterih genov, ki jo povzročijo prosti radikali oz. toksini. Vzrok za raka niso okvarjeni geni, temveč geni, ki so mutirali zaradi okolja!«

In čeprav smo preobremenjeni s stresom in toksini z vsakim dihom in grižljajem, lahko naredimo veliko za svoje zdravje in posledično dolgo in srečnejše življenje z zavedanjem in odločitvijo za zdravo življenje.

V naših telesih je mnogo toksinov, ki pred petdesetimi leti sploh še niso obstajali.

V popkovini novorojenčka dandanes najdejo tudi po 137 različnih toksinov! »Ti toksini nosijo imena, kot so pesticidi, insekticidi, barvila, prezervativi, arome, antibiotiki, herbicidi, težke kovine,«»Večina teh molekul je topnih v maščobah, to pomeni, da se v maščobah shranjujejo, če jih telo ne more izločiti. Takoj postane jasno, da je rak na dojki – najpogostejši rak pri ženskah, posledica toksinov, ki se nalagajo v maščobah, saj je pri ženskah prav v dojkah največ maščob. Enako velja za raka na prostati pri moških, pri otrocih pa so najbolj ogroženi možgani.« opozarja Devriendt in dodaja:

Kljub naraščanju civilizacijskih bolezni pa Devriendt ni zaskrbljen, saj naše telo nenehno teži k optimalnemu delovanju: »Študija, objavljena v British Journal of Cancer, kaže, da lahko v primeru BRCA mutacije s fitoterapijo in prehrano obnovimo poškodovane gene v šestih mesecih. To potrjuje, da ni vse zapisano v genih in da na gene lahko vplivamo.«

In kako se vsega skupaj lotiti?

»Najprej se moramo razstrupiti. Ključno je, da molekule postanejo vodotopne, v nasprotnem primeru jih ledvice ne morejo izločiti, to pa lahko naredimo zelo preprosto – s temnozelenimi rastlinami, v katerih je največ klorofila. Po zgradbi sta namreč molekuli klorofila in hemoglobina popolnoma enaki, edina razlika je, da v molekuli klorofila najdemo magnezij, v molekuli hemoglobina pa železo. Hemoglobin je izredno pomemben za prenos kisika, brez kisika pa ni energije. Obstajajo dobre študije, ki kažejo, da je klorofil koristen pri obnovitvi krvi,« nas k pitju zelenih sokov spodbuja Devriendt.«

Puljenje plevela

Zakaj ljudje zbolevajo, ko so starejši, zakaj nimajo moči, zakaj težje okrevajo in zakaj telo izgublja funkcije? Dr. Karriem H. Ali vidi odgovor na ta vprašanja v pešanju imunskega sistema kot odzivu na stres.

»Imunski sistem sčasoma postaja pozabljiv, tako kot možgani. Je kakor premična komponenta možganov in odziva se na vse, na kar se odzivajo možgani. Če so možgani pod stresom, ker na primer bežite od psa, to vpliva na imunski sistem, ki posledično vpliva na telo. Ko so možgani depresivni, je depresiven tudi imunski sistem. Ko so možgani utrujeni, je utrujen imunski sistem. Dokazano je, da se pri takšnih stanjih zmanjšuje učinkovitost tako imenovanih naravnih uničujočih celic, ki služijo uničevanju rakavih in drugih škodljivih celic,« opozarja dr. Ali.

Tudi priznani naravni zdravilec dr. A. Vogel je v svojih zapiskih opozarjal na ravnovesje telesa in duha: »Moč obrambnih sil telesa je takšna, kakršno je stanje ravnovesja telesa in duha. Pri tem ne mislimo zgolj na tak imunski sistem (imunske celice, bezgavke itd.), kakršnega pozna klasična medicina, temveč na vse obrambne sile v telesu, ki nam omogočajo stanje, ki mu pravimo zdravje.

Ko smo v ravnovesju telesa in duha, je telesna odpornost odlična. Če smo iz tega ravnovesja rahlo zdrsnili (denimo, da smo se prehladili) in se vzroka zdrsa zavedamo, nam bodo naše obrambne moči hitro priskočile na pomoč in uredile posledice zdrsa, saj se vzroka zavedamo in ga odpravljamo. Če pa je padec iz ravnovesja globlji z nakopičenimi posledicami (denimo kronični bronhitis, astma, kronično zaprtje, luskavica itd.) in se poleg tega vzroka za padec niti ne zavedamo, naše obrambne moči ‘stavkajo’. Za človeka, ki se znajde v takšni situaciji, rečemo, da ni odporen, da je zelo dovzeten za različna obolenja, morda tudi že vrsto let trpi za katerim od ‘civilizacijskih’ kroničnih obolenj ali pa se otepa raka.«

Dr. Ali rad primerja človeško telo z vrtom, na katerem sadimo sadje in zelenjavo. Neizogibno je, da se na vrtu pojavi tudi plevel in mi ga moramo izpuliti. Vsak dan se v zdravem telesu ustvarja tisoče potencialno rakotvornih celic zaradi UV-žarkov ali napak pri kopiranju DNK-ja in uničuje jih imunski sistem, na kar opozarjata tudi Devriendt in A. Vogel. Če je ta sistem slab, ne more obnavljati nadzora.

Imunski sistem se izčrpava, ko so ljudje nenehno pod stresom, telesnem ali duševnem. Imunski sistem je vedno pod pritiskom, vedno dela. Če imate na primer bolezen dlesni, jih imunski sistem drži pod nadzorom, ki mu pravimo vnetje, da se bolezen ne bi razširila. Toda če telo ves čas proizvaja vnetni odziv, imunski sistem poškoduje tudi zdrava tkiva. To je kot spremljevalna škoda v telesu.

Vnetje ustvarja poškodbe na poškodbe na stenah krvnih žil možganov in srca, kar prispeva k infarktu, diabetesu in artritisu. Staranje torej ni v genih in času, temveč v zdravju imunskega sistema. Stres ustvarjajo tudi slaba prehrana, premalo telovadbe in pomanjkanja spanca, ob katerem število uničevalnih celic strmo narašča, moderno življenje, v katerem ves čas nekam hitimo, toksično okolje, negativne misli in pesimističen pogled na življenje. »Mislimo, da težave z zdravjem nastajajo zaradi nečesa, kar se je v telesu zgodilo pred kratkim, toda prava resnica je, da škoda nastaja skozi leta,« opozarja dr. Ali.

Sprejmite odgovornost

Na vprašanje, kako se izogniti stresu, dr. Ali odgovarja filozofsko: »Spremenite se. Nehajte čakati, da se stvari okoli vas začnejo spreminjati, da vam bo bolje. Vi se morate spreminjati, od znotraj. Stres je pravzaprav le razlika med tem, kar si želite, in tem, kako je, med tem, kaj si želite delati in tem, kar resnično delate, med tem, v kaj verjamete, in med tem, kaj počnete. To ni preprost odgovor in vsak zase mora poiskati način, kako to doseči.

Spoznajte se. Dojemite, kaj vas resnično osrečuje. Premislite o posledicah tega, kar delate, in kam vas to pelje. Ko se odločate, se pogosto odločite nasprotno temu, kar si želite doseči – to je stres. Na primer, odločili ste se pojesti torto, čeprav se ne želite zrediti. Hodite v službo, ki je ne marate, in upate, da se bo nekaj spremenilo, potem pa se domov vračate pod stresom. Vendar imate dve možnosti: pustite službo ali jo nehajte sovražiti.

Prevzemimo odgovornost za svoja dejanja. Ko se odločimo nekaj narediti, sprejmimo vse možne posledice tega. Na primer, če ste se danes odločili stopiti na cesto, sprejmite, da se vam lahko zgodi nesreča. Ne obtožujte drugih za to. Ne bodite žrtev. Če ugotovite, da si nečesa ne želite, preprosto spremenite odločitev. Spomnite se, da ne prinašate odločitve le glede tega, kaj počnete, temveč tudi za to, kako se počutite. Če se naučite tega, bo vaše telo mlado tudi v starosti.«

Spoznajte svoje potrebe

A. Vogel je v svojih zapiskih opozarjal, da brez čutenja oziroma zavedanja svojih potreb in njihovega optimalnega zadovoljevanja ne moremo krepiti obrambnih sil telesa: »To je osnova za vzdrževanje ali doseganje ravnovesja telesa in duha. Ko smo v ravnovesju, je pretočnost energij in s tem vseh telesnih tekočin v telesu optimalna. Takrat vse, kar nam pride naproti, na vseh ravneh bivanja – fizičnem, psihosocialnem in duhovnem, če je skladno z našimi potrebami, sprejemamo vase, prebavimo in na koncu izločimo tisto, kar mora iz telesa. Takrat je prehod vsega (hrane, vtisov, občutij itd.) skozi nas nemoten in poteka brez zastojev.

Kadar pa svojih potreb ne poznamo in jih zato tudi ne moremo optimalno zadovoljevati, se nam lahko zgodi kopica ‘napak’, spet na vseh ravneh bivanja – na fizičnem, psihosocialnem in duhovnem. Posledice teh ‘napak’ so zastoji v pretoku energije in telesnih tekočin. Tem zastojem pa kmalu niso več kos niti obrambne sile vašega telesa in pojavijo se prehlad, astma, sladkorna bolezen, odpoved ledvic, rak ...«

Spoznajte sami sebe

Torej, da bi okrepili obrambne sile svojega telesa, morate narediti nekaj več kot zgolj pojesti to ali ono tabletko, pa čeprav je ta naravna! Tudi izbira vrhunske hrane, prehranskih dopolnil ali odličnih naravnih metod ne bo dovolj, če se niste pripravljeni ozreti vase, si priznati, kje so vaše napake, jih odpraviti in živeti naprej brez kopičenja novih, je opozarjal A. Vogel.

Za to pa je treba spoznati same sebe! Šele ko se vsega tega zavedamo, nam bodo lahko naravni pripravki in naravne metode ter drugo resnično v pomoč. In prav zato je A. Vogel svoje bolnike vedno spodbujal k razmisleku o izboljšanju načina življenja in jih v to tudi skušal vpeljati. V njegovi mali kliniki pacienti niso poležavali v pižamah. Nasprotno, že zgodaj se je z njimi odpravil v hribe odkrivat lepoto narave in zdravje v sebi in v naravi. Vogel je vlogo zdravnika primerjal z vlogo vodiča. Vodič vam lahko pokaže pot, ne more pa vas nositi v hribe. Hoditi boste morali sami.

Tekst: Iva Jerković, Paula Bobanović, Luka Vrtar, Petra Arula v Sensi

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez