Vloga šestih močnih hormonov

27. 11. 2013
Deli
Vloga šestih močnih hormonov (foto: Profimedia)
Profimedia

Da boste spoznali svoje telo in naravno okrepili ženske organe, spoznajte delovanje svojega veličastnega reprodukcijskega sistema, s katerim upravljajo hormoni, in se naučite, kaj mu ugaja in kaj škoduje.

Za naše zdravje je zelo pomembno, da poznamo lastni reprodukcijski sistem in da pravilno skrbimo zanj, zato moramo vedeti, kako deluje.

Sestavni del te skrbi je spremljanje menstrualnega ciklusa, saj nam sporoča o pomembnosti sprememb ritma v našem življenju. To, kako se počutimo med menstruacijo, nam govori tudi o tem, kako se obnašamo do lastnega telesa, zato je pomembno prisluhniti sporočilom in spreminjati navade.

Žensko zdravje je najpogosteje porušeno zaradi hormonskega neravnovesja, kar lahko povzroča neplodnost, težave v menopavzi, težave z menstruacijo (boleča, preobilna, neredna), PMS, policistične jajčnike, endometriozo ali fibroidne tumorje.

Večina teh težav nastaja zaradi preveč estrogena v telesu. Težava so tudi ksenogeni oziroma tuji estrogeni, ki v telo vstopajo prek hrane iz plastične embalaže in pesticidov.

Zmanjšati bi morali tudi vnos prečiščenih in termično obdelanih maščob iz olj, margarine, mesa in mlečnih izdelkov, ker vpijajo in zadržujejo estrogen, in namesto tega jesti večje količine hladno stiskanih olj, surovega masla, modre ribe in drugih dobrih maščob, iz katerih se lahko tvorijo življenjsko pomembni hormoni.

Vloga šestih močnih hormonov

Estrogen

Vir: jajčniki, nadledvične žleze, maščobne celice.

Vloga: hormon prenavljanja, ki nas dela mlade, dviga razpoloženje in ščiti srce in kosti, spodbuja rast celic, daje ženskost v smislu duševne moči in telesnega videza.

Preveč: neprijetni simptomi PMS-a, boleče in močne menstruacije, debelost, rakava obolenja.

Premalo: pospešeno staranje, slabi lasje, suha nožnica, slabovoljnost, pesimizem, utrujenost, slabe dlesni (parodontoza), deška postava, upad libida in spomina, pogoste okužbe mehurja, simptomi menopavze (navali vročine in nočno potenje), osteoartritis.

Progesteron

Vir: jajčniki in nadledvične žleze.

Vloga: uravnava menstrualni ciklus, varuje proti raku, je bistvenega pomena za razvoj fetusa, uravnava rast celic, pretvarja maščobo v energijo, normalizira nivo cinka in selena ter raven glukoze v krvi, spodbuja presnovo, naravni antidepresiv.

Preveč: zamegljen um, povešene dojke, utrujenost, prevelika umirjenost – apatija, prezgodnje staranje kože, nizek krvni tlak, pretirana potreba po uriniranju.

Premalo: PMS, debelost, predvsem okoli trebuha, nervoza, napadalnost, anksioznost, nespečnost, cistične dojke in jajčniki, otekle noge – zastajanje tekočine, neplodnost.

Testosteron

Vir: jajčniki in nadledvične žleze.

Vloga: je anabolni hormon, uvrščen je med moške hormone, vendar ga nujno potrebujemo, ker pospešuje duševne sposobnosti, daje energijo, je gradnik mišic in ima največ receptorjev v srčni mišici, daje občutek pozitivnosti in željo po spolnosti, zmanjšuje možnost obolenja za rakom prsi.

Preveč: občutek, da smo na robu, pretirana poraščenost, aknasta koža, policistični jajčniki, deška postava, pretirana mišična masa.

Premalo: majhna želja po spolnosti, usihanje mišic, slaba poraščenost po genitalnem delu, plešavost, vertikalne gube – popuščanje čvrstosti kožnega tkiva, celulit, nezmožnost učenja, slaba odzivnost na stres, inkontinenca

Dhea (dehidroepiandrosteron)

Vir: nadledvične žleze, jajčniki.

Vloga: imenujejo ga tudi hormon dolgoživosti, saj zavira staranje. Z lahkoto se spreminja v druge hormone, predvsem v testosteron. Skrbi za uravnavanje estrogena in testosterona, je pomemben del imunskega sistema, pomaga pri izgorevanju maščobe, predvsem pa ščiti telo pred posledicami visokega kortizola – stresa. Raste skupaj s kortizolom in v primeru izgorenosti ‘zgori’ tudi on.

Preveč: akne, mastna koža, poraščenost po obrazu in drugih delih telesa; pri ženskah vsi znaki, ki so tipični za preveč testosterona, pri moških pa znaki, ki kažejo preveč estrogena.

Premalo: posledice so bolj vidne pri ženskah kot pri moških, kažejo pa se kot prezgodnje staranje, nervoza, anksioznost, suho lasišče in koža, povešena koža, debelost, premajhna poraščenost genitalij, slaba mišična masa.

Kortizol

Vir: nadledvične žleze.

Vloga: izloča se ob duševnem ali telesnem stresu, njegova naloga je, da telo ščiti pred negativnimi posledicami stresa. Majhna količina kortizola pomaga urejati beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe. Deluje močno protivnetno.

Preveč: debelost, predvsem kot obroč okoli bokov in trebuha, hiperpigmentacija kože na obrazu, aritmija srca, velika izpostavljenost srčni kapi, visok krvni tlak, visok nivo slabega holesterola, maničnost – evforija, nespečnost (zbujanje med 2. in 6. uro).

Premalo: kronična utrujenost in slabost, izgorelost, depresija, pretirano hujšanje, čustvena preobčutljivost, posledično nizki spolni hormoni, impotenca, želja po slanem in sladkem, napadi lakote, želodčne težave, pogoste težave s prebavo, slabo delovanje ščitnice, intoleranca na zdravila, pogoste okužbe.

Ščitnica

Vir: hipotalamus, ščitnična in obščitnične žleze.

Vloga: je življenjskega pomena – uravnava pravilno delovanje vsake celice našega telesa, skrbi za vsrkavanje kalcija, je najpomembnejši hormon pri presnovi ogljikovih hidratov in pravilnega delovanja metabolizma, ki ohranja optimalno težo in uravnava temperaturo.

Preveč: t. i. hipertiroza, pretirano hujšanje, razbijanje srca, lomljivi, tanki lasje, kronično potenje po vsem telesu (pregrevanje), pretirana čustvenost, nervoza, prehitro in živčno govorjenje, pretirana žeja in lakota, nespečnost, nemirni prsti

Premalo: t. i. hipotiroza, debelost, pridobivanje teže, čeprav ne jemo veliko, izguba las, golšavost, suha koža, bolečine v sklepih, osteoporoza, hladne noge in roke, prevelika fleksibilnost prstov na rokah, utrujenost in pomanjkanje energije predvsem zjutraj, nagnjenost k okužbam ušes in grla, slabo kroženje krvi, migrene, apatija, slaba osredotočenost, slab spomin, počasnost.

Jadranka Boban Pejić in Kristina Ivčić, priredila Petra Arula, foto: Profimedia. Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo Savini A. Ritter, Ariani Vetrovec in dr. Sanji Toljan.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez