"Beli prah... strup, ki nas naredi odvisne. Sladkor ni kriv le za zobno gnilobo in pridobivanje telesne teže, kot krivca ga lahko povežemo z vrsto bolezni, kot so epilepsija, rak, demenaca, hipoglikemija, debelost in še marsikatera druga," lahko beremo v knjižni uspešnici Samomor s sladkorjem (Filargo Publishing, 2011).
Največja težava pri belem rafiniranem sladkorju je njegova priprava. Povsem je namreč očiščen – s tem pa so mu odvzeli minerale in vitamine.
"Ker sladkor za svojo presnovo v telesu potrebuje krom, magnezij, kobalt, baker in cink, telo nima druge izbire, kot da jih črpa iz lastnih zalog. S tem preobremenimo telo in če nimamo dovolj mineralov, višek sladkorja kroži po našem krvnem obtoku in se veže na določene molekule, ki pa so škodljive našemu zdravju; spremeni se njihova funkcije delovanja," opozarja Mateja Tea Dereani v knjigi Matejina veganska kuhinja (Dereani, 2008).
Ker so sladkor očistili, pa se zgodi še nekaj: "Zelo hitro se pretvori v glukozo v krvi. Te je nenadoma čez vse meje in telo je ne more v celoti uporabiti, še toliko manj, ker zraven ni ustreznih vitaminov in mineralov, zlasti B3 in kroma. Presežek glukoze se ne spremenil v energijo, temveč se spremeni in naloži v telesu kot maščoba. Enako se zgodi, če uporabljamo visoko prečiščena, rafinirana živila, na primer beli kruh ali beli riž," opozarja Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.
"Sladkor slabi imunski sistem," dodaja naturopatinja Jacqueline Du Swami in pravi: "Kaj to pomeni, je odvisno od posameznika, vpliva pa tako na depresivna stanja kot na vedenjske motnje, slabi naše organe, s tem pa vpliva na razvoj različnih bolezni in stanj, kot so npr. sladkorna bolezen, aknavost, srčne motnje, slabo delovanje jeter itd."
Patrick Holford v knjigi 100 % zdravi (MKZ, 2007) govori še o tem, da je sladkor skrajno toksičen: "Je oksidant – oksidira ali poškoduje določene snovi, zlasti beljakovine. Če po krvi potuje preveč glukoze, ta okvari celice in povzroči, da se hitreje starajo. Okvari tudi krvne maščobe, saj oslabi sposobnost telesa, da bi se znebilo odvečnega holesterola, ter kolagen, zaradi česar je koža manj elastična."
Holford obenem opozarja na večjo agresijo pri ljudeh s prevelikim vnosom sladkorjev in nezdravo prehrano: "Preveč sladkorja v krvi manjša odpornost telesa proti stresu in spodbuja nastajanje testosterona, to pa poruši ravnovesje spolnih hormonov in povzroči nabiranje maščevja na trebuhu in zgornjem delu telesa."
Zakaj se mu težko odrečemo?
Če ste vsaj malo sladkosnedi, ste se verjetno že ničkolikokrat spraševali, zakaj se mu tako težko odpoveste.
"Ob padcu energije se vedno najprej začnemo ozirati za sladicami, saj se sladkor v telo vsrka takoj, mi pa za trenutek začutimo potešenje in občutek nabitosti z energijo, ta pa nas napolni z občutkom sreče, zadovoljstva in lagodja. Pričara nam lažni občutek, a prav to nas pomiri in nas istočasno vodi v začarani krog,« razlaga Jacqueline Du Swami.
Prav tako po sladkarijah radi posežemo takrat, ko smo nejevoljni. Mladen Krsnik, univ. dipl. kem., nam je tolažbo s sladkarijami razložil takole: "Telo želi delovati v naravnem ritmu in če ga karkoli zmoti, želi to popraviti, za kar potrebuje dodatno energijo."
Merljakova dodaja, da zlasti pri umskem delu porabimo preveč vitaminov in mineralov ter glukoze za obvladovanje stresnih situacij, tako pozitivnih kot negativnih.
"Po umskem delu torej potrebujemo več hrane, ki se spreminja v energijo. Prav tako zvečer potrebujemo glukozo in vitamine skupine B ter minerale za izdelavo spalnega hormona. Čokolada pa spodbuja izdelavo serotonina in melatonina (spalnega hormona), zato nagonsko posegamo po njej."
Prav tako nas sladkanje premami ob menstruaciji, ko se zgodi zelo močna hormonska sprememba v kratkem času, a z uživanjem navadnega sladkorja dodatno obremenimo svoje telo in rezultat tega je lahko neprijetno menstrualno obdobje z bolečimi menstruacijami ali čustvenimi, duševnimi stiskami.
Zelena rešiteljica
Zaradi vsega zgoraj naštetega se utemeljeno sprašujemo, ali nam stevia prinaša sladko odrešitev.
Na južnoameriškem kontinentu je kot sladilo znana že od davnih časov, je kar 300-krat slajša od sladkorja, a brez kalorij in ne izziva neravnovesja sladkorja v krvi (zato se z njo lahko brez skrbi sladkajo tudi sladkorni bolniki) ter je povsem varna za zobe, znanstveniki so celo odkrili, da preprečuje poškodbe DNA, kar je zelo pomembno pri avtoimunih boleznih, kot je rak.
Ta lastnost stevie je tako močna, da za učinek zadošča že koncentracija 0,1 mg na liter telesne tekočine. Stevia znižuje tudi krvni tlak, zato je priporočljivo, da si z njo sladkajo življenje vsi, ki imajo težave z visokim krvnim tlakom (če imate nizek krvni tlak, pa uporabo stevie raje močno omejite).
Izberite surovo in naravno
Preprosto zeleno rastlino nam trgovci ponujajo v različnih oblikah, a najbolj blagodejna je, tako kot vse, kar nam nudi narava, v nepredelani, torej izvirni, sveži ali sušeni obliki (gojite jo lahko v lončku, ki ste ga kupili na tržnici) – hitro in brezskrbno raste in dobro se bo počutila tudi na vašem balkonu.
Vse drugo (prah, tablete, raztopine) so večinoma fragmenti nutrientov, ki se skrivajo v tej rastlini. Univ. dipl. živilska tehnologinja Marija Merljak in univ. dipl. kemičarka Saša Košak opozarjata, da je žal v takšni obliki le majhen odstotek stevie, vse drugo je maltodekstrin.
Tudi narodi Južne Amerike niso stevie nikoli uporabljali v obliki ekstraktov, ki so dostopni nam, temveč v njeni naravni obliki, zdravniki pa so učinek teh ekstraktov začeli raziskovati šele nekaj let nazaj.
Kako jo uporabljati?
Ker je zelo sladka in malce drugačnega okusa od sladkorja, ki smo ga vajeni, je stevio težko dozirati, zato bodite zmerni.
V napitke in sladice jo dodajajte po malo in medtem poskušajte, kar ste pripravili, da lahko določite pravo količino.
Kot izhodišče vam lahko pomaga naslednji podatek: skodelica sladkorja je približno enaka eni tretjini do eni polovici žličke stevie.
Sveže odtrgane liste sesekljajte v mešalniku med pripravo različnih napitkov in sladic (npr. limonade) ali jih sušite in zdrobite v prah, ki bo trajal mesece in mesece.
Petra Arula, ilustracija: Ana Kvočić, Shutterstock
Za strokovno pomoč pri pisanju članka se zahvaljujemo Mariji Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., soavtorici knjige Zdravje je naša odločitev, naturopatinji Jacqueline Du Swami, Mladenu Krsniku, univ. dipl. kem. ter Saši Košak, univ. dipl. kem.