Tatjana Eberl: »Zelo pomembno je, s kakšno energijo pripravljaš hrano.«

Tatjana, kako je prišlo do romance med vami in presnimi slaščicami?

S pripravo presnih sladic se ukvarjam že šesto leto in ko sem takrat čez noč iz vegetarijanstva prešla na presno vegansko prehrano, si nisem niti v sanjah predstavljala, da bo to kmalu moj posel. Leta 2011 sem pristala na vikend izobraževanju RainbowWay akademije v Nemčiji, kjer sem želela pridobiti nekaj veščin priprave presne veganske hrane, ki me je popolnoma osvojila. Vikend izobraževanje je bilo individualnega značaja, a priključeno k prvemu sklopu celoletnega izobraževanja na temo veganske vitalne prehrane. Čarobno pripovedovanje o informaciji univerzuma, ki se preko sončne energije skladišči v rastlinah, ki rastejo na prostem, o skrivnostni moči rastlinskega klorofila in o povezavi vseh živih bitij z naravo, me je tako očaralo, da mi je nek glas globoko v moji notranjosti odločno dejal: "V kolikor se takoj ne prijaviš na celoletno izobraževanje, si zamudila vse, na kar se že vse življenje pripravljaš!" Nisem ga mogla ne preslišati in ne ignorirati, četudi sem bila 850 kilometrov od doma in takšnih vikend potovanj naj bi bilo pred menoj še 11. Tako sem leta 2012 prejela certifikat holistične svetovalke vitalnega načina življenja in prehrane ter diplomo za pripravo veganske vitalne prehrane. Tako se je pričela moja presna zgodba, ki se je zasukala predvsem v sladko smer, k pripravi presnih sladic, ki me po petih letih še vedno navdihujejo. V kreaciji tortic ne vidim omejitev, zato jih šaljivo imenujem »veter z juga«, kajti lahen igriv vetrc mi vedno znova prišepne, katere okuse naj zamešam in kako naj jih okrasim.

Kako se sedaj prehranjujete sami?

Prehranjujem se po občutku, vegansko in tudi presno. Včasih pojem tudi kakšno konvencionalno sladico, saj sem že vse življenje sladkosneda. Izogibam pa se v naprej pripravljeni industrijski hrani. Hrano večinoma pripravljam sama, sedaj, ko imam ponovno lasten zelenjavni vrt ter sadno drevje in jagodičevje, ko živim v osrčju narave, se poslužujem obilja, ki nam ga ponuja narava. Torej veliko zelenih solat in kar mi na vrtu pač dozori. Pijem zelene smoothije, kot prehransko dopolnilo si k vodi dodajam tekoči klorofil...

Vaše tortice so prave umetniške stvaritve, bi lahko rekli, da je vaš način umetniškega izražanja? Čutite to kot del vašega poslanstva?

Konec 80-ih sem diplomirala iz umetnostne zgodovine, četudi nato nisem niti ene ure zares delala v tej stroki. Mi je pa študij nudil dobro podlago za vse kasnejše dejavnosti, ki sem jih izvajala, ko sem sledila svojemu srcu. Živela sem kreativnost kot make up artist, oblikovala nakit, masirala s kristali, obiskovala delavnice in izobraževanja, sedaj pripravljam in kreiram presne tortice in ostale sladice. Ne vem, če je to moje poslanstvo, morda le eno obdobje mojega življenja, ko svojo kreativnost izražam in živim v presnih torticah. Je pa zelo pomembno, s kakšno energijo hrano pripravljaš, kakšno informacijo prejme živilo in kaj ljudje nato použijejo. Naziv »holistične« priprave pomeni tudi, da sem v življenju naredila veliko korakov v smeri širjenja duhovne zavesti, da je čustvena inteligenca moj način delovanja in sporazumevanja. Torej se zavedam svoje velike odgovornosti, ko pripravljam hrano, ki poleg vseh surovin prejme še »mojo esenco«.

Kaj je po vašem mnenju trenutno največja težava pri obči prehrani ljudi?

Veliko tega, kar se danes prodaja na policah prehrambnih trgovin, ne zasluži imena prehrana. Privlačna embalaža še ni jamstvo za kakovostno živilo. Vedeti moramo, da je prehrambna industrija, poleg farmacevtske, v svetovnem merilu največji zaslužkar in gresta z roko v roki. O njuni soodvisnosti ne bom razpredala, morda ob kakšni drugi priložnosti. Sicer pojedo ljudje na splošno preveč kruha, »fast fooda« v vseh možnih oblikah, preveč v naprej pripravljene industrijske hrane, ki je polna nezdravih dodatkov, konzervansov, ojačevalcev okusa, tudi močno strupenih sestavin, kot je aspartam, ki povzroča 50 najhujših nevroloških bolezni in je prisoten v približno 9000 živilih. Tisti, ki se osveščajo, teh je, hvala bogu, vsak dan več, že vedo, čemu se morajo izogniti in katera hrana krepi in ohranja zdravje. Zaskrbljujoča je kritična masa, ki o prehrani ne razmišlja, temveč pod vplivom dobro načrtovanih marketinških kampanj, ki hrano oglašujejo, svoje nakupovalne vozičke polni s praznimi, zdravju škodljivimi prehranskimi izdelki. Na tole vprašanje bi lahko odgovorila z dolžino odgovora, ki ustreza knjižni izdaji, zato se bom s tem omejila. Zelo pomembno je uživanje večje količine sveže zelenjave in sadja, priprava obedov in sveže hrane, takšne, ki je zrasla na prostem in vsebuje polno sončne energije, ter zaužitje svežega zelenja. Morda le še v razmislek mladim mamicam, ki za svoje malčke nakupijo pol nakupovalnega vozička živo pisanih, umetnih hranil v najrazličnejših igrivih podobah - to ni hrana in s tem svojega otroka malo po malo zastrupljate.

Na kaj bi morali ljudje paziti pri pripravi ali kupovanju presnih sladic?

Mislim, da pri presnih sladicah ni tolikšnega odstopanja v samih surovinah. Sama pazim, da jih pripravim s čim manj kokosovega olja, da dodajam veliko sadja, da niso pretežke. Sama sem pri presnih okusih zelo izbirčna in roko na srce, razen svojih presnih sladic ne jem drugih. Sama kombinacija živil pa je zelo pod vprašajem pri pripravi ostalih presnih in veganskih jedi, zato je tukaj priporočljivo imeti predznanje. Tako sem sama doživela neko vegansko večerjo z več hodi, kjer so bila med seboj pomešana živila, ki se izključujejo oziroma uporabljena na zelo neprimeren način. Če omenim, da so bila nenamočena chia semena uporabljena kot posip na zelenjavi. Sama chia semena namakam čez noč, saj vežejo nase tekočino in nenamočena nas pošteno dehidrirajo in povzročajo napihnjenost ter slabo počutje. Priprave veganske, presne prehrane se je potrebno lotiti tudi z glavo in ne le z umetniškim vtisom na krožniku. Vedno pa je najbolje, če ena jed ni sestavljena iz velikega števila raznih surovin. Manj je več.

Pripravila: Ana Vehovar

Fotografije: zeleni-izvir.si

• Preberite še: Aura surove in kuhane hrane

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel