Užiten in okusen je lahko tudi plevel
Če vas na poletnem sprehodu v naravi zagrabi lahkota, si le privoščite kakšno mrtvo koprivo ali drugo užitnico, ki jo srečate na poti.
Shutterstock
Presenečeni boste, kako nasitne so divje rastline, saj vsebujejo vse, kar vaše telo potrebuje (razen seveda beljakovin).
Lipa – mladi listi so odlični za solato.
Rman – mlade liste nabiramo za solato (stari so grenki), cvetove pa sušimo za čaj.
Trobentica – ne samo cvetovi, tudi listi so užitni.
Hmelj – mlade poganjke nabiramo in uporabljamo kot šparglje, plodove pa sušimo za čaj (ali pivo).
Regačica – Rimljani so jo gojili kot zelenjavo, mi pa jo mečemo na kompost.
Zvezdica (stellaria sp.) – ena prvih pomladnih užitnic; nabiramo samo cvetne popke in vršičke poganjkov, drugo je 'leseno'.
Grenkuljica – po krivici prezrta in zelo pogosta rastlina. Je zelo dobra po okusu, zato je odlična začimba, ima pa tudi zdravilne lastnosti.
Divje korenje – prepoznamo ga po črni piki v sredini kobuljastega socvetja. Užitni so vsi deli.
Kislica (Rumex sp.) – listi so grenki, stebla pa so prav okusna.
Mrtva kopriva – odličen nadomestek špinače.
Marjetica – cvetovi so prav okusni.
Brstična konopnica – mali črni brsti imajo okus po hrenu.
Travniška penuša –okus ima po hrenu, najboljši so cvetovi.
Smrekovi vršički – poglodajte kakšnega kar med potjo – so izvrsten vir vitamina C in kupa drugih koristnih snovi.
Vijolica – sicer nimajo posebnega okusa, so pa užitni tako listi kot cvetovi.
Preberite tudi Kako nabirati, sušiti, spravljati zelišča za domačo rabo.
