Zelena barva je barva narave. Daje nam občutek sproščenosti, udobja in zmanjšuje napetost, zato jo nagonsko iščemo, ko smo v čustveni stiski. Predajte se njenim pozitivnim učinkom in zadihajte s polnimi pljuči... Vaš vrt se prebuja izpod ledene odeje, s katero ga je ogrnila zima.
"Če ste začetnik, vas čaka najprej priprava gredic, poti med njimi naj bodo stalne, fiksne, saj drugače vedno znova drugje poteptamo zemljo in jo uničujemo. Gredice naj bodo široke toliko, da na njih sežemo z roko z ene ali druge strani, da zemlje ne bomo teptali po nepotrebnem. Nato si pripravimo sadilni načrt. Izpišemo si tudi seznam semen, ki jih moramo nabaviti, sadik, mogoče se celo odločimo, da bomo nekatere vzgojili sami. To priporočam samo že izkušenim vrtnarjem. Nakaliti lahko damo tudi zgodnji krompir. Na prostem najprej posadimo spomladanski česen, posejemo bob in grah, ko bo dovolj topla zemlja (5 ˚C), pa še redkvico in solato, lahko kar na isto gredico. V tem času posadimo še čebulček, z drugimi setvami pa počakamo, da se zemlja ogreje vsaj na 8 do 10 ˚C, je za Senso povedala Miša Pušenjak, avtorica knjige Moj ekovrt.
Vsem starim vrtnarskim mačkom pa je Miša Pušenjak pripravila nekaj namigov in zvijač, ki jih lahko uporabijo pri spomladanskem delu na vrtu: "Nakaljen krompir lahko sadimo, ko se zemlja ogreje nad 5 ˚C in ga v primeru nevarnosti mraza pokrijemo z agrokopreno. Za sajenje nenakaljenega krompirja mora imeti zemlja nad 10 ˚C, če želimo zdrav pridelek. Krompir nakalimo pri temperaturah okoli 15 ˚C na svetlem, le tako bodo kalčki čvrsti, debeli in odporni. Predolgi, beli kalčki niso najboljši."
"Vznik semena je boljši, če so temperature enake podnevi in ponoči. Rastlinjaki in zimski vrtovi ponavadi niso primerni za nakaljevanje semena. Do vznika rastlinice ne potrebujejo svetlobe in so lahko tudi v kurilnici ali podobnem prostoru, kjer so temperature podnevi in ponoči približno enake. Takoj po vzniku ne čakamo niti ure, temveč jih postavimo na svetlo. Zračenje prostorov, kjer prezimujejo naše rastline ali sadike, je nujen ukrep za zdrave rastline, neprezračen prostor je najpogostejši vzrok bolezni in težav sadik."
"Upoštevajte tudi to, da so nekatere okrasne rastline in zelišča (kamilica, ognjič, timijan, majaron, vodenke) svetlokalilke. Te potrebujejo svetlobo za kaljenje semena, zato jih po setvi ne pokrijemo z zemljo in jih postavimo v svetel prostor. Spomladi v hladno zemljo je bolje saditi sadike (solata, peteršilj), kakor pa sejati prehitro."
Miša Pušenjak pravi, da za pripravo vrta na prvo setev ni skrivnosti, opozarja pa na gnojenje: "S hlevskim gnojem gnojimo vedno jeseni, sicer bodo rastline spomladi trpele lakoto. S kompostom in kupljenimi organskimi gnojili lahko gnojimo spomladi. Če je bil uporabljen hlevski gnoj, spomladansko dognojevanje s kupljenimi gnojili ni potrebno, tudi dognojevanje solati, endiviji, radiču potem poleti ne."
Kolobarjenje
Da zemlje z gojenjem ne boste preveč izčrpali, upoštevate kolobarjenje, s katerim boste vsako leto znova ohranjali ravnotežje na svojem vrtu.
Tudi tisti, ki nimamo svojega vrtička, lahko na terasi, balkonu ali okenski polici sami pridelamo zelišča (baziliko, peteršilj, drobnjak, timijan, šetraj, boreč, majaron), šalotko, solato, blitvo, redkvice, jagode, paradižnik, papriko, brokoli, jajčevce, stročji fižol, sladkorni grah.
Zeleni vrtiček ne da le okusnih pridelkov, temveč tudi večjo povezanost z naravo in novo zasaditev, ki ni nič manj očarljiva od pisanega cvetja.
Če se prvič lotevate svojega vrta v loncih, vam Miša Pušenjak svetuje: "Za pridelavo vrtnin v loncih raje uporabite sadike, ne pa semen, izjema je seveda setev kreše in rukole. Lonci naj bodo dovolj veliki. Uporabite deloma vrtno zemljo, ki pa jo zmešajte s kupljeno zemljo – substratom. Vrtna zemlja se namreč preveč seseda, zbija, saj moramo vrtnine v loncih redno zalivati. Vrtnine lahko kombinirate tudi z okrasnimi rastlinami, cvetlicami, da bo vse skupaj privlačno na pogled, z zelišči pa le tiste, ki se med seboj dobro razumejo. Lonce vedno postavite na sončna mesta, saj v senci ne uspeva nobena vrtnina."
Petra Arula, foto: shutterstock. Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo Miši Pušenjak, avtorici strokovnih člankov in knjig o vrtu.