Vzrok za prekomerno težo in vnetne procese v našem telesu je bakterija. Dobrodejen je že petdnevni post.

Post je vedno bolj priljubljen, vendar je malo znanega o učinkih posta na črevesno mikrobioto in njegovem vplivu na epigenetsko regulacijo pomembnih presnovnih encimov, zlasti sirtuinov (SIRT). V poskusu so pri 51 moških in ženskah analizirali učinek periodičnega posta na mikrobioto črevesja, izražanje sirtuinov in vsebnost mitohondrijev. Udeleženci so se pet dni zapored postili po navodilih dr. Buchingerja.

Pred in po postu so analizirali ketogenezo, izbrane mRNA, miRNA, mitohondrijsko (mt) DNA in sestavo črevesja. Post je sprožil pomemben preklop v presnovi, na kar kaže povečano izražanje ß-hidroksibutirata (BHB) in piruvat dehidrogenaze kinaze izoform 4(PDK4) v kapilarni krvi. Po postu se je raznolikost mikrobiote v črevesju povečala in zaznali so statistično pomembno korelacijo med ekspresijo gena SIRT1 in številčnostjo bakterij Prevotelle in Lactobacillus. Številčnost bakterije Christensenella, ki je povezana z dolgo življenjsko dobo, se je po postu povečala ter obratno korelirala s starostjo in indeksom telesne mase (ITM). To je prva študija, ki kaže, da post ne spreminja samo sestave črevesne mikrobiote, zaradi česar je bolj raznolika, ampak vpliva tudi na izražanje sirtuinov pri ljudeh.

V nasprotju z omejevalno dieto, ki običajno traja določeno obdobje, post vključuje dnevni vnos energije do največ 250 kcal. Članek navaja, da lahko tak post pod nadzorom traja do tri tedne. To je enako kot traja pančakarma ali ajurvedska prečiščevalna terapija.

Med postom se zaloge glukoze in glikogena izčrpajo, čemur sledi okrepljena lipoliza za oskrbo perifernega tkiva s prostimi maščobnimi kislinami, ki se kasneje lahko pretvorijo v ketonska telesa, predvsem v mitohondrijih jeter. Eno od ketonskih teles, ß-hidroksibutirat (BHB), nadzoruje celično signalizacijo in uravnava izražanje genov. S tem deluje posttranskripcijsko aktivno in zmanjšuje nevrološke okvare, povezane s staranjem.

Bakterije nam krojijo usodo

Skrivnostno bakterijo Christensenella minuta je odkril prof. Masami Morotomi (Yakult Central Institute for Microbiological Research, Japonska), ko je nekaj mikroorganizmov izoliral iz zdravega človeškega darovalca in ugotovil, da ima Christensenella velik potencial. Dognal je, da je vir inovativnih načinov zdravljenja več kroničnih in avtoimunskih bolezni.

Številne študije po vsem svetu so pokazale, da je Christensenella manjkajoča, vendar ključna bakterija pri posameznikih s povečano telesno težo. Leta 2014 so znanstveniki potrdili, da prekomerno težkim ljudem te bakterije primanjkuje in so zaradi tega nagnjeni k debelosti (Goodrich in sod., 2014). Ta opažanja so bila leta 2015 potrjena tudi v eni od neodvisnih študiji (Fu et al., 2015). Istega leta so v drugem laboratoriju odkrili, da so bile visoke ravni Christensenelle minute povezane z zmanjšanimi koncentracijami trigliceridov v krvi in višjim holesterolom HDL.

Christensenello minuto povezujejo tudi z boleznimi kot so kronično vnetne črevesne bolezni (KVČB), Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom (Pascal et al., 2017, Kummen et al., 2017, Zakrzewski et al., 2018), kronično boleznijo jeter (Primary Sclerosing Cholangitis - PSC, Kummen et al., 2017), sindromom razdražljivega črevesja (Pozuelo et al., 2015) in rakom na debelem črevesju.

90 odstotkov črevesne populacije predstavljata bakteriji Firmicutes in Bacteroidetes. Razmerje med tema dvema bakterijama določa ravni vnetja in je v očitni povezavi z zdravstvenimi težavami kot so debelost, sladkorna bolezen, koronarna arterijska bolezen in sistemska vetja. Višji odstotek bakterije Firmicutes v primerjavi z bakterijo Bacteriodetes je močno povezan z vnetji in debelostjo.

Težko si je predstavljati, da je povečana telesna teža vnetna bolezen, podobno kot si je težko zamisliti, da sta demenca in depresija vnetni bolezni, vendar je natanko tako. Debelost je povezana s proizvodnjo vnetnih kemikalij ali citokinov. Te molekule večinoma prihajajo iz maščobnega tkiva, ki deluje kot organ in izčrpava hormone.

Firmicutes so izjemno dobro prilagojene za pridobivanje kalorij iz hrane in povečajo absorpcijo kalorij. Če vaše telo absorbira več kalorij iz zaužitih obrokov, medtem ko potujejo skozi gastrointestinalni trakt, obstaja verjetnost, da boste pridobili na telesni teži.

Harvardska študija je ugotovila, da v črevesju zahodnjakov prevladuje bakterija Firmicutes predvsem zaradi procesirane in hitro pripravljene hrane. Če v črevesju prevladuje Firmicutes, ima to lahko dramatične posledice, kajti raziskave kažejo, da pomagajo regulirati človeške presnovne gene. To pomeni, da Firmicutes, ki jih je v črevesju ljudi s preveliko telesno težo v presežku, kontrolirajo gene, ki neugodno vplivajo na metabolizem. S preprostimi besedami povedano, ugrabijo naš DNK in ustvarijo scenarij, v katerem naše telo misli, da mora kalorije zadržati.

Leta 2015 so v biomedicinski reviji American Journal of Clinical Nutrition objavili študijo, po kateri višje ravni bakterije Firmicutes spremenijo izražanje naših genov, kar utira pot debelosti, sladkorni bolezni in drugim vnetnim procesom v telesu. Študija tudi razkriva, da lahko to spremenimo že z večjim vnosom prehranskih vlaknin, predvsem rastlinskih, in s tem izboljšamo razmerje med bakterijama Firmicutes in Bacteroidetes.  

V nasprotju s Firmicutes so bakterije Bacteroidetes specializirane za razgradnjo velikih rastlinskih škrobov in vlaken v manjše molekule maščobnih kislin, ki jih telo lahko uporabi za energijo. Znanstveniki, ki proučujejo to razmerje, so mnenja, da je prav razmerje med F/B postal "biomarker" za debelost. Štrene jim je zmešala novo odkrita bakterija Christensenella minuta. Torej, ni vsega kriva le Firmicutes.

Maščobne celice ne shranjujejo zgolj kalorij. V človeško fiziologijo so vpletene precej bolj, kot si predstavljamo. Če imamo več maščobe, kot jo potrebujemo - zlasti okoli visceralnih organov kot so jetra, žolčnik, vranica, nadledvične žleze, ledvice, trebušna slinavka in črevesje - naš metabolizem trpi in ne deluje optimalno.

Upam, da ni preveč, veliko je napisanega tudi o zgodovini postenja, od 3000 let nazaj, kako so to izvajali pred 2000 leti Eseni, kar je opisano v Esenski poslanici miru, pa o beljakovinah imenovanih Sirtuini in zadnje znanstvene raziskave, ki so jih naredili na kliniki dr. Oto Buchinger v Nemčiji in seveda nekaj pričevanj, ki so patološke narave. Skratka tole, kar sem napisala zgoraj je le kapljica v morju.:))) Knjiga ima nekaj kredibilnih recenzij zdravnikov in ljudi iz področja meditacije, ki je tudi omenjena kot dopolnilo pri postu.....

Tekst: Bilka Baloh v knjigi Post širi zavest, ki jo lahko naročite TUKAJ

Vas zanima tudi: 

Bilka Baloh: "Post je ‘reset’, ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni"

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja