Da, uporabljamo jih zelo pogosto. "Gre mi na jetra", "Slabo mi je", "Želodec se mi obrača" itd. Te besedne zveze se niso slučajno udomačile v našem vsakdanjem sporočanju.
Nemara se sploh ne zavedamo, kako v vsakdanji komunikaciji uporabljamo vrsto besednih zvez, ki povezujejo naše trenutno počutje, mavrico različnih čustvenih stanj, z dogajanjem v naših prebavilih. Vse več pa je tudi znanstvenih odkritij o povezavi med črevesjem in možgani.
V indijski tradiciji je trebuh tesno povezan s čustvenim vidikom duševnosti in podzavestnimi vsebinami psihe. V zadnjih letih je vse več raziskav o tem, kako deluje črevesje ter kako stanje črevesne sluznice in črevesne mikrobiote vpliva na zdravje človeka. Vse več pa je znanega tudi o tem, kako črevesna mikrobiota vpliva na naš živčni sistem, še posebno na možgane oziroma na razpoloženje in psiho.
Kako poteka komunikacija med možgani in črevesjem ter obratno?
Komunikacija med črevesno mikrobioto in možgani poteka po več kanalih. Mikroorganizmi izločajo različne biološko aktivne molekule – medicina jih poimenuje z različnimi imeni: citokini, nevropeptidi, večje molekule nevrotransmiterjev, kratkoverižne maščobne kisline, aminokisline z razvejano verigo.
Verjetno obstaja še veliko več molekul, ki posredujejo informacije med črevesno mikrobioto in našimi možgani, ki jih današnja medicina še ne pozna, bodo pa odkriti v času, ki prihaja. Te molekule lahko prehajajo v črevesno steno neposredno do živčnih končičev, ki se tam nahajajo.
Druga pot je, da se to biološko-kemično sporočilo prenaša do živčnih končičev v črevesni steni prek vmesnih celic, t. i. nevropodov. Tretja pot molekul, ki jih izločijo mikroorganizmi črevesne mikrobiote, je z delovanjem na razpršene celice t. i. difuznega endokrinega (hormonskega) sistema v steni črevesja in posredno po njih na živčni sistem.
Centralni in avtonomni živčni sistem pa delujeta povratno na naše črevesje in njegovo mikrobioto nevrohormonsko (torej preko stimulacije izločanja ali zaviranja izločanja hormonov), preko delovanja avtonomnega živčnega sistema in določenih možganskih živcev itd.
Kako učinkuje dobro preskrbljeno črevo na zdrave človeške možgane?
Če pod "dobro preskrbljeno črevo" mislimo zdravo črevo, katerega sluznica deluje optimalno in v katerem je mikrobiota raznovrstna in stabilna ter visoko samoorganizirana in prilagodljiva, potem je vpliv takšnega stanja v črevesju na živčni sistem harmoničen. Živčni sistem prebavil v tem primeru ni preobremenjen z dražilnimi impulzi ali s toksičnimi vplivi nanj. Takšno stanje razbremenjuje možgane, da lahko delujejo bolj umirjeno.
Biljana Dušić, dr. med., je zdravnica splošne prakse z afiniteto do indijske tradicije in indijske tradicionalne medicine, ajurvede
Celoten članek v PRILOGI: ČREVESNI MIKROBIOM lahko preberete v novi reviji Sensa junij/julij 2024; v prodaji od 7. junija
- Preberite si še: Kaj se zgodi z ženskim telesom, če ni spolno aktivna?