Čutite nemir? Postavite se na eno nogo. Joga uči, da obvladovanje telesnega ravnotežja poleg močnih mišic zagotavlja tudi življenjsko ravnovesje.
Ko je leta 1990 slavni učitelj joge B. K. S. Iyengar v družbi drugih učiteljev obiskal živalski vrt v San Diegu, se je za trenutek ustavil pri plamencu. Ni ga prevzelo rožnato perje tega ptiča, temveč to, kako počiva.
Obkrožen z množico začudenih opazovalcev je ta ptič, pri miru kot kip, spal na eni nogi. Iyengar je svoje kolege pomenljivo vprašal: »Ali tudi vi tako počivate?« Odgovor je bil seveda negativen.
Stanje na eni nogi je za marsikoga podvig, ker svoje telo težko postavijo v ravnotežje. Ravnotežje pri tem pomeni sposobnost zadrževati telo ali del telesa v določenem položaju pri stiku s podlago, ki je v mirovanju ali v gibanju. Ko dobimo nalogo, da se moramo postaviti na eno nogo, se v nas najprej pojavi strah ped padcem.
Joga, ki jo lahko opišemo tudi kot umetnost v uravnoteženju duha in telesa, ponuja orodje, s katerim lahko ravnotežje dosežemo v praktično nemogočih položajih in s katerim se tega strahu počasi znebimo.
Iskanje telesnega ravnotežja prinaša veliko koristi: krepijo se mišice, izboljšuje se koordinacija gibov, obenem pa v ravnotežje prihajajo tudi telesne funkcije in hormoni, kar je zanimivo predvsem za ženske, ki naravno blažijo težave, povezane z menstruacijo in menopavzo.
Ura joge sestoji iz zaporedja asan
Položajev, v katerih vadimo ravnotežje. Ti položaji zahtevajo aktiviranje mišic, torej moč, osredotočenost in usklajevanje položaja telesa z zakoni gravitacije. Moč za izvajanje teh položajev najpogosteje črpamo iz mišic, za katere niti ne vemo, da obstajajo.
Naštejmo jih le nekaj: mišice medeničnega dna v obliki številke osem zapirajo sečnico, vagino in anus. Sodelujejo pri podpori trebušnih organov in so pomembne za mehanizem zapiranja sečnega mehurja. Brez njih ne bi mogli stati vzravnano ali pravilno izvajati asane. Na energijski ravni medenično dno v telesu zadržuje prano (življenjsko energijo).
Pomembno vlogo pri doseganju ravnotežja igrajo tudi mišice stopal. Veliko število teh mišic z leti počasi upada, rezultat pa so bolečine v kolenih in hrbtenici. Brez njihovega delovanja telo nima stabilne opore in je kot steblo brez korenin, zaradi česar se težko ‘prizemlji’.
Stati vzravnano na eni nogi ne bi bilo mogoče niti brez mišice iliopsoas. Kot najmočnejša dvigalna mišica stegnenice je ta odgovorna za dvigovanje nog.
Večji del te dvojne mišice, ki sprednji del ledvene hrbtenice in notranjo steno medenične posode povezuje s stegenskimi kostmi, je skrit v telesu, viden je le kakšen centimeter in pol na preponah. Če je šibka, je lahko krivec za mnoge težave, povezane s hrbtom in preponami, čeprav se ji ta krivda zaradi nevidnosti redko pripiše.
Z vadbo joge se krepijo te in mnoge druge mišice, ko pa enkrat z njimi v določenem položaju dosežemo ravnotežje, jih moramo čim bolj sprostiti. Sčasoma, ko vam bo šlo ohranjanje ravnotežja dobro od rok, boste mišice vse manj obremenjevali. Pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja bo namreč prevzel tudi vaš skelet, ki bo po dolgem času končno v ravnotežju.
Na ravnotežje telesa vplivajo tudi čutila, kot sta vid in sluh
Dejstvo, da vidimo, slišimo in razmišljamo o svetu okrog sebe, je pri vsakdanjih izzivih za ravnotežje telesa, kot so tek, hoja in sedenje, olajševalna okoliščina.
Prav nasprotno je takrat, ko se skušamo postaviti v zahtevnejšo asano, saj ta čutila postanejo oteževalna okoliščina, ker ovirajo osredotočenost, zato ima vsaka asana svojo drishti, točko, v katero se zazremo.
Z usmerjanjem pogleda v to točko se osredotočimo na izvajanje položaja. Ta točka je lahko tretje oko, lahko je na steni pred nami ali na nožnem palcu dvignjene noge.
Hrup in tavajoče misli bomo odgnali s poslušanjem dihanja
Popolno prepuščanje dihanju v meditaciji pripelje do stanja, v katerem preslišimo vse zvoke iz okolja. Enakomerno dihanje je zelo pomembno za doseganje tako telesnega kot duhovnega ravnotežja.
S pravilnim in umirjenim dihanjem se bomo izognili padcu, pa tudi zaustavili naraščanje krvnega tlaka v stresni situaciji. Večina jogijev se sčasoma nauči umiriti svoja čutila, a le redkim uspe ravnotežje ujeti tudi v temi. Tema predstavlja velik izziv.
Če zapremo oči, izgubimo točko, v katero smo se zazrli, in pojavi se strah, ki je rezultat tega, da se že od rojstva zanašamo na svetlobo. Vsako asano je veliko težje izvesti z zaprtimi očmi, toda s predanim treningom lahko premagamo tudi temo.
Ravnotežje v jogi je veliko več kot le stanje na eni nogi
Joga uči, da si telo zapomni različne izkušnje in čustva, ki, če se z njimi pravočasno ne soočimo, ostanejo ujeti v telesu ter rušijo telesno in duševno ravnotežje.
Leva stran telesa naj bi bila ženska, desna moška. Če imamo pri vadbi joge težave s kolkom, ramo ali z mišicami na levi strani telesa, joga napeljuje na to, da gre za nerešeno situacijo z neko žensko osebo, morda z mamo, prijateljico ali s sestro.
Preprosto povedano je vsaka naša težava, naj bo telesna ali čustvena, rezultat neravnotežja. Vadba ravnotežja na eni nogi je šele začetek poti, ki vodi v skladno življenje, poti, na katero se splača podati.
Besedilo: Kristina Ivčić, foto: Filip Čargonja