Zanke zakisanosti in kako pomembno je živeti nestresno

O zakisanosti čivkajo že vrabci na veji. Vsi približno vemo, kaj je zakisanost, kako se ji izogniti; splet je poln napotkov o razstupljevanju, zraven nam še prodajajo različne dodatke, tablete, detoks programe. Beremo o tem, da sta vzroka zakisanosti slaba prehrana in stres, vendar nisem povsem prepričana, da nam je zares jasno, kako pristopiti k problemu.

Presna hrana je izredno očiščevalna.  (foto: Profimedia) Profimedia
30. 7. 2016

Tudi zaradi lastne neprijetne izkušnje, ki je navsezadnje zelo poučna.

O sebi menim, da jem zdravo in na splošno živim zdravo. Veliko se gibam, precej aktivno se ukvarjam s športom, pozorna sem na pH hrane, ki jo vnašam v telo, in posledično tudi na razmerje hrane, ki zakisa in alkalizira. Ne pijem kave, alkohola, pravega čaja. Enkrat na leto si privoščim razstrupljanje ali post in si pomagam z različnimi rastlinskimi tabletami in kapljicami. Vendar se mi je zgodilo, da sem vsemu navkljub padla v past.

Lansko leto sem imela v približno polletnem obdobju ogromno dela, začenjala sem nove projekte, počela sem veliko stvari hkrati. Preprosto sem si na svoja pleča veliko naložila. Seveda sem bila ves čas pazljiva pri svoji prehrani, saj to delam že nekako samodejno, brez razmišljanja, ker moje telo intuitivno ve, kaj potrebuje. Sladkorju (govorim o vseh sladilih, tudi naravnih) sem se v tem obdobju skorajda povsem odpovedala, uživala sem veliko sveže zelenjave in sadja, skoraj vsako jutro sem popila zeleni zmečkanček. Po nekaj mesecih se me je začela lotevati utrujenost, poslabšala se je moja osredotočenost, pojavile so se motenje v spanju, čutila sem bolečine v zobeh (vemo, da so zobje nekakšne varovalke za naše notranje organe), vendra se kljub vsemu naštetemu še vedno nisem ustavila. Potem sem zbolela. Vročina, vneto grlo ...

Odkar se zdravo prehranjujem, po navadi potrebujem le tri dni, da se spravim k sebi in pozdravim. Tokrat pa sem potrebovala skoraj več kot teden in ves čas sem bila brez energije. Zato sem se močno zamislila, naredila sem nekaj testov in ugotovila, da je moje pH ravnovesje v telesu porušeno in da je nujno treba ukrepati. Presenetila me je ugotovitev, da sem si Ph ravnovesje porušila samo zaradi stresa, ki sem si ga nenehno ustvarjala pol leta. Tako mi v teh okoliščinah ni pomagalo nobeno zdravo prehranjevanje, gibanje, popolnoma nič! Ker se nisem znala ustaviti, je moje telo absorbiralo preveč stresa, ki se je nalagal, dokler niso pregorele moje varovalke. Če sem iskerna, pred tem dogodkom nisem dajala velikega pomena stresu in škodi, ki jo lahko povzroči telesu. Sicer pa gre za moj primer. Morda je pri vas drugače, ker ste morda bolj odporni na stres ali pa traja dlje, da vas vrže iz ravnotežja, čeprav težko verjamem.

Pred dvema letoma sem se namreč pogovarjala z rusko zdravnico, pri kateri sem opravila mikroskopijo temnega polja. Ugotovila je, da imam nekaj parazitov in seveda, da sem zakisana. Ko sem jo vprašala, ali je sploh srečala koga v zadnjih mesecih, ki ni imel takšnih problemov, je dejala, da samo dva človeka, ki sta se prehranjevala dokaj zdravo, vendar sta živela praktično brez stresa. Pa naj še kdo reče, da stres ni pomemben dejavnik.

Kako ugotovimo, ali smo zakisani?

Zakisanost najlažje ugotovimo s pH testom urina, ki si ga izmerimo z lakmusovim papirjem. Ph lahko čez dan variira glede na naše aktivnosti, obroke, telesen napor, izpostavljenost stresu. Da dobimo točen rezultat, si pH izmerimo praviloma trikrat na dan, štiri do pet dni zaporedoma. Pomembno je, da naredimo test pred obroki in ne takoj zjutraj. Ledvice namreč čez noč nakopičijo strupe, ki jih izločijo s prvim jutranjim urinom.

Če smo večinoma odčitali vrednost pod 7, to označuje kisel urin in posledično tudi kislo notranje okolje telesa. Pri vrednostih okoli 6 ali 6,5 zakisanost ni velika, pri vrednostih 5 ali 4,5 je naše telo ekstremno zakisano. Normalen pH telesa nam pokažejo vrednosti med 7 in 7,5.

Če odčitamo vrednosti nad 7,5 to lahko pomeni, da jemo izredno alkalno hrano – primer vegetarijancev, ki večinoma jedo zelenjavo in sadje, ali pa da imamo težave z žlezami, še najbolj verjetno pa imamo težave s presnavljanjem kislin. V zadnjem primeru se telo ni sposobno rešiti šibkih kislin (ki so npr. v sadju) skozi respiratorni sistem, z dihanjem, temveč se te kisline nalagajo v telesu. Telo mora zato črpati svoje alkalne rezerve, ki se izločajo tudi z urinom, kar lahko privede do različnih bolezni.

Kako se rešiti zakisanosti?

Zakisanosti se rešimo tako, da prilagodimo svojo dieto in jemo 60–80% hrane, ki alkalizira telo, ne pijemo pijač, ki povzročajo zakisanost, kot so prava kava, gazirane pijače, alkohol; ne kadimo; se več gibljemo, živimo čim manj stresno, pijemo veliko vode. Poleg tega je priporočljivo, da uživamo prehranske dodatke, ki nam bodo pomagali razkisati telo. Njihova ponudba je precej široka, vendar je treba na lastni koži poskusiti, kateri vam odgovarjajo. Razkisanje naj traja tako dolgo, dokler z lakmusovim papirjem ne ugotovimo, da je naše telo spet v ravnovesju. To je odvisno predvsem od: prehrane, življenjskega sloga in sposobnosti našega telesa, kako hitro se lahko obnovi in povrne v normalno stanje. Po navadi traja od 21 dni do nekaj mesecev. Če se zadeve lotimo dosledno, se razlika pozna že po desetih dneh.

Kaj pa sadje?

Hrano na splošno delimo v dve skupini glede na njen vpliv na telo. V prvo skupino spada hrana, ki zakisli telo, v drugo pa hrana, ki ga alkalizira. Še preden podrobneje pristopimo k tema dvema skupinama, je treba nekaj vedeti tudi o sadju. Nekateri pravijo, da sadje deluje na telo alkalno, drugi pa, da sadje telo zakisli, in oboji imajo prav. Sadje spada v tretjo skupino blago kislih živil in pri večini ljudi telo alkalizira. Obstaja pa majhen odstotek ljudi, ki niso sposobni metabolizirati šibkih kislin. Pri teh sadje deluje kislo. Po navadi to ljudje opazijo sami: kadar jedo večje količine sadja, se jim pojavijo bolečine v sklepih, utrujenost, srbenje ali drugi simptomi. Če ne vemo, ali tudi mi spadamo v to skupino, lahko za dan ali dva močno povečamo vnos sadja. Če se na sadje odzovemo na enega od zgoraj opisanih načinov, naše telo ni sposobno metabolizirati šibkih kislin.

Pri veliki večini ljudi sadje deluje alkalno. Vendar moramo biti pozorni. Za sadje je zelo pomembno, da je bilo nabrano zrelo. Bolj zeleno kot je bilo potrgano, bolj kislo deluje na telo. Zorenje v hladilnicah ne pripomore k alkaliziranju. Tudi zato kupujmo lokalno, ker le tako lahko vemo, kdo je sadje pridelal in kako zrelo je bilo potrgano. Pri sadju moram izvzeti banane, ki na telo delujejo alkalno. Banane so načeloma potrgane zelene, ker drugače ne bi zdržale dolge poti. Če že kupujemo banane, izbirajmo take, ki niso plinjene z etilenom, ki jim pomaga dozoreti, temveč so dozorele same.

Živalska hrana telo zakisli: meso, ribe, školjke, jajca, siri, pasterizirano mleko. Zelo kislo delujejo na telo tudi kava, pravi čaj, kakav, alkohol, gazirane pijače. Telo zakislijo tudi vse žitarice in stročnice, vendar manj kot živalski proizvodi. Tu je treba omeniti še eno pomembno stvar: polnozrnata živila manj zakislijo telo kot rafinirana – primer bele in polnozrnate moke. Tudi vsi oreščki delujejo na telo kislo, razen mandljev in brazilskih orehov. Največ škode pri zakislitvi telesa pa seveda naredi beli sladkor. Rafiniran beli sladkor in vsi proizvodi, ki ga vsebujejo, zelo močno zakislijo telo v nasprotju s sladkorjem, ki je naravno prisoten v sadju in zelenjavi (korenje, rdeča pesa). Sadje ima v sebi poleg sladkorja (fruktoze) tudi vlaknine, ki vsebujejo vse potrebne elemente v sledovih, vitamine in potrebne encime, ki končajo presnovo sladkorjev v telesu.

Hrana, ki alkalizira, je v glavnem sestavljena iz zelene in druge zelenjave, z izjemo paradižnika. Paradižnik, ki botanično spada med sadje, močno zakisli telo, pa naj ga jemo surovega ali skuhanega.

Najbolj alkalizira zelena zelenjava. Tudi zato vam že zjutraj namesto jutranje kave priporočam zeleni zmečkanček. Vanj vmešajte zeleno, če je ne marate, pa špinačo ali blitvo, lahko tudi zeljne liste, ter sadje po izbiri – po možnosti lokalno pridelano in zrelo potrgano.

Napotki za alkalno prehranjevanje

  • Obroke sestavljajte tako, da vedno vsebujejo tudi hrano, ki alkalizira telo: če jeste meso, žitarice, stročnice, zraven pojejte še veliko skledo solate in zelenjave. Seveda naj bo odstotek živil, ki alkalizirajo telo, večji!
  • Rahlo kisla živila (sadje, različni jogurti brez sladkorja) se bolje prebavijo poleti, ko je toplejše vreme, ali v času, ko počivamo. Zato jejte poleti veliko sadja, pozimi pa več zelenjave.
  • Nenehno se gibajte: tudi pol ure hoje na dan vam bo koristilo. In nenazadnje: živite čim manj stresno in pomislite na to, da ste na prvem mestu vi in samo vi.

Mateja Tea Dereani; matejadereani.si