Ženska hrana

Od tega, kar jemo danes, je odvisno, koliko bomo zdravi v prihodnosti. Kako lahko preprečimo, pa tudi zdravimo številne bolezni iz lastne kuhinje, nas je naučila svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., soavtorica knjig Zdrava prehrana je prava odločitev in Zdravje je naša odločitev.

Ženska hrana (foto: Shutterstock) Shutterstock
11. 12. 2012

Zdravje je v naših rokah

Kolikokrat ste že slišali ta stavek? In kolikokrat mu niste verjeli? Danes so nam dosegljivi rezultati številnih raziskav o tem, kaj je dobro za zdravje in kako lahko sami vplivamo nanj, toda številni med nami ne sledijo tem smernicam.

Hitenje, ustaljene navade, neobveščenost in včasih nemarnost pogosto stojijo na poti med nami in zdravjem. Toda vedno obstajajo dobre novice in nam jih je predala Marija Merljak, ki na predavanjih po vsej Sloveniji s svojo dobro voljo, obsežnim znanjem in prizadevanjem za zdravo, preprosto hrano spodbuja in razveseljuje vse, ki jim je mar, kaj dajo v usta, v dobro voljo pa nas spravlja tudi v oddaji Dobro jutro, Slovenija.

Zanjo ni dvoma, da na zdravje lahko vplivamo že zdaj, in sicer tako, da spoznamo, kaj najprej zdrava prehrana je in kako vpliva na naše zdravje.

“Temeljna ugotovitev je, da dobra in ustrezna hrana preprečuje kvarjenje celic, jih popravlja in jim daje energijo za pravilno delovanje. Hrana je lahko tudi kurativa: lahko je pomoč pri zdravljenju katere koli bolezni in odločilno vpliva na dobro hormonsko ravnovesje, pravilno delovanje možganov, čustveno stabilnost in mladostnost mišljenja,” dodaja Merljakova.

Brez naglih diet

Najnovejše raziskave kažejo, da se osnove dobrega zdravja ustvarjajo že v trebuhu nosečnice in so odvisne od tega, kar ona je. Potem se dodatno oblikujejo med najstniškimi leti – na kar bi morala biti še posebno pozorna dekleta, ki jim je bolj pomembno imeti družbeno sprejeto postavo kot zdravje.

Njihove prehranske navade se ne ustvarjajo več v družini, kot včasih, temveč jih vodi želja po tem, kakšno postavo bi rade imele. Marija Merljak predlaga mladim dekletom, pa tudi njihovim mamam, ki so konec koncev njihov vzgled, da ne bi smele nasedati nobeni dieti, ki izključuje določena živila iz prehrane, obenem pa dodaja: “Res pa je, da je treba prehranjevanje prilagoditi delu, ki ga opravljamo.

Tako na primer ne smemo jesti energetsko nabite močnate in mastne hrane, če večino časa preživimo za pisalno mizo, ne pa v gozdarski delavnici. Upoštevajte tudi znamenja, ki jih vaše telo sporoča, na primer: prhljaj, izpadanje las, PMS, razdražljivost in nihanje razpoloženja, akne ipd., saj vse to opozarja na anomalije in pomanjkanje določenih hranil.”

Merljakova opozarja, da zablode v prehrani izzivajo številne motnje, od hormonskega neravnovesja do zaprtosti in izgube kalcija iz kosti: “Največja zabloda je, da gledamo na prehrano ‘popredalčkano’. V prehrani so vse stvari med seboj povezane, nikoli niso ločene.

To pomeni, da se živila med seboj podpirajo. Na primer, če smo slabokrvni, nam ne bo pomagalo samo železo, temveč moramo hkrati uživati tudi dovolj živil, ki imajo baker in vitamin C. Tudi izguba kalcija iz kosti ni odvisna samo od hormonskega neravnovesja, temveč tudi od neuravnane želodčne kisline, neustrezne črevesne flore, pomanjkanja vrste mineralov.”

Pa obstaja idealna teža? “Če odmislimo zdravniško statistiko, bi rekla, da sta idealna teža in dieta bolj individualni kategoriji. Sta tisti, pri katerih s hranilnimi snovmi vsakodnevno vnesemo ravno toliko, kolikor potrebujemo za obnovo, zaščito in vzdrževanje energije celic.

To pomeni, da se zdravje vidi: zdrava koža, veliko energije, veliko osebnih ciljev, odsotnost bolezni ... Takšni pa smo po navadi takrat, ko ne presežemo tri do štiri kilograme nad statističnimi vrednostmi, ki jih določajo medicinske tabele,” povezuje splošne norme in individualne dejavnike Merljakova.

Skrivnosti dobrega razpoloženja

Prozac ne more ustvariti novega serotonina, ki je zadolžen za dobro razpoloženje, temveč preprečuje obstoječemu, da bi zapustil krvni obtok.

Marija Merljak nam odganja slabo razpoloženje tudi, ko govorimo o depresiji: “Če smo hitro črnogledi, moramo zaužiti dovolj hranil, iz katedrih bo telo izdelalo dva hormona sreče: noradrenalin in serotonin. Najdemo ju v beljakovinski hrani, živilih z vitamini skupine B (folna kislina, vitamina B6 in B3 ter vitamin C) ter z minerali: magnezij, mangan in cink. Vse to dobimo v mešani beljakovinski hrani (jajca, koruza, stročnice, ribe, puranje meso, mleko, siri, banane, datlji, zelenolistnata zelenjava, arašidi, oljke, lešniki, orehi, čokolada, med in tudi kava.)”

Ker veliko dobrega razpoloženja uničijo tudi nadležne spolne bolezni, ki jih je predvsem med mladimi premnogo, nas je Merljakova še posebno razveselila s trditvijo, da s prehrano lahko omejimo tudi spremembe celic na materničnem vratu ali jih celo izničimo s prehrano z nizkim glikemičnim indeksom, vnosom večje količine antioksidantov, predvsem betakarotena, ter s posebno kombinacijo vitaminov skupine B, cinka, magnezija in folne kisline: “Če nenehno, leta in leta, skrbno uživamo dovolj zaščitnih snovi, antioksidantov in snovi, ki tvorijo antioksidativne encime, delujemo močno preventivno in sploh ne dopustimo tega, da bi se navadne celice sprevrgle v rakaste. Ob morebitni spremembi pa si lahko s tako hrano veliko pomagamo ob siceršnjem zdravljenju."

Naj bodo torej vsak dan na vašem krožniku jabolko, paradižnik, zelje, brokoli, korenje, pekoč feferon, limona, zelenolistnata sezonska zelenjava, stročnice, od žit pa ajda, proso, oves, rž in pira.

Delovanje od znotraj

Marija Merljak je skupaj s hčerko, ki je prav tako univ. diplomirana živilska tehnologinja, napisala knjigi o tem, kako naša prehrana vpliva na naše zdravje. In o tem Marija ne le piše in predava, temveč to tudi živi: “Kot otrok sem imela sklepno revmo in skupaj z zdravnikom ter s pomočjo skrbne mame sem (nerada) pila ribje olje in uživala pravo kokošjo juho in nenehno jedla limono. Danes se počutim odlično, ker pa so moji predniki umirali zaradi kapi in raka, močno skrbim za preventivo! Ker so bili povečini hitre jeze in polni skrbi, se trudim skrbeti za žile, saj tudi v sebi zaznavam podobne simptome.”

Obenem naša strokovnjakinja za prehrano opozarja, da nam tudi zdrava živila lahko škodijo in da moramo biti še kako skrbni pri pripravi.

Naštela nam je najpogostejše napake, ki jih delamo pri pripravi hrane: "Kuhanje zelenjave v zaprti posodi, ker pri tem v loncu ostanejo hlapne kisline, ki spremenijo lepo zeleno barvo zelenjave in povzročajo napenjanje, priprava hrane na slabem, starem olju, ker so v njem ostanki oksidacije maščob (olja) in prežganih ocvrtih jedi z visoko vsebnostjo rakotvornih heterocikličnih aminov, napačna hramba že pripravljenih jedi, posledica so škodljivi in rakotvorni aflatoksini, ki jih tvorijo plesni. In nikar ne obrezujte na pol gnilega jabolka in ne jejte navidezno zdravega dela, saj je že celo jabolko ‘bogato’ z afla toksini, le vidimo jih ne.”

Petra Arula, foto: Mare Milin, za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo svetovalki za zdravo prehrano Mariji Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Preberite tudi: Težave, ki ženskam grenijo vsakdan