Sledi zapis publicista, založnika in borca za bolj zdrav način življenja, Ivana Soče o tem, kako varna ali nevarna je mamografija ali rentgensko slikanje dojk z mamografom.
Ob mesecu boja proti raku dojk je spet največ govora o mamografiji, kot zanesljivi rešiteljici mnogih žensk. Na to temo sem pred leti objavil članke v Delu, Dnevniku, Večeru in na svojem blogu www.soce.si z naslovom Boj proti raku ali boj za presejalne programe, a pričakovano, spremenilo se ni nič. Ta teden je v neki TV oddaji strokovni direktor Onkološkega inštituta UKC LJ zelo navijaško propagiral mamografijo in brez kančka zadržanosti, odločno in brezkompromisno izjavil, da koristi mamografije daleč presegajo morebitna tveganja zaradi sevanja. A res? Ne odvračam žensk od mamografije, rad bi le, da se odločajo na podlagi poštenih informacij.
Rak dojk (mamografija)
Odločitev za mamografijo bi morala biti bolj preudarna in utemeljena ne le v številu let, ampak bi morali upoštevati še mnoge druge dejavnike tveganja. Ženske niso pošteno obveščene o vseh tveganjih in dejanski pričakovani koristi, da bi se lahko same odločile.
Tako so pogosto le žrtev močne propagande medicinske industrije in posameznikov, ki so vložili veliko denarja v te projekte in zdaj pričakujejo dobičke. V Angliji so morali bistveno spremeniti besedilo letaka, s katerim so novačili ženske za mamografijo, medtem ko v Švici tovrstnih programov ne izvajajo več. V ZDA so izvajali mamografijo že po 40. letu starosti, najnovejša priporočila omenjajo ženske med 50. in 74. letom starosti, ki naj bi jo opravile vsako drugo leto, čeprav velikih raziskav o učinkovitosti dveletnih testiranj še ni bilo. Prav tako je treba izčrpno predstaviti podatke o učinkovitosti odkrivanja, o napakah, odstotku nepotrebnih medicinskih posegov, vključno z odstranitvijo dojk, kemoterapijo ipd.
Ženske bi morale biti seznanjene z razlogi, zakaj ugledni svetovni strokovnjaki še ne vedo, “ali mamografija povzroči več koristi ali več škode”. Toda o tem v zloženkah in na spletni strani, kjer ženske vabijo na redne mamografske preglede, ne zasledimo niti besedice.
Pri mamografiji je treba ženskam posredovati podatke o tveganjih in škodljivosti sevanja. Ni dovolj, da nam rečejo, da je varno, da je veliko manj sevanja kot pri rentgenu ipd. Varnega sevanja ni, prav vsako je škodljivo. Dodatnemu tveganju so izpostavljene ženske z mutacijami v genih BRCA1 oziroma BRCA2, ki so povezane s povečanim tveganjem za obolelost za rakom dojk. Rezultati študije, objavljeni v reviji British Medical Journal (BMJ) leta 2012, razkrivajo, da so ženske z mutacijami v genih BRCA1 oziroma BRCA2 soočene s še posebej velikim tveganjem za obolelost za rakom zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.
Kar nekaj študij je pokazalo, da redna mamografija posebej pred menopavzo povečuje tveganje za nastanek raka na dojki. V študiji 1600 evropskih žensk, ki je bila objavljena v Journal of Clinical Oncology julija 2006, so raziskovalci ugotovili, da so imele ženske, ki so vsaj enkrat opravile mamografijo, 54 odstotkov večje tveganje za razvoj raka na dojki v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli opravile te preiskave. Dr. Charles Simone, nekdanji sodelavec NCI-ja, je dejal, da “mamografija povečuje tveganje za razvoj raka na dojki in poveča tveganje za širjenje ali metastazirajočo obstoječo rast”.
Poleg tega je treba omeniti številna opozorila zdravnikov, da so rezultati, ki jih dobijo z mamografijo, precej nenatančni. V švedski študiji, objavljeni v British Medical Journal, ki je vključevala 60.000 žensk, je bilo ugotovljeno, da je bilo lažno pozitivnih sedem od vsakih 10 tumorjev, odkritih z mamografijo, vsak napačen rezultat pa povzroči nepotrebne hude čustvene stiske, pogosto invazivne biopsije in celo odstranitev zdravih dojk.
V uglednem Guardianu so objavili rezultate raziskave o mamografiji, ki jo je naročil HNS (angleški inštitut za javno zdravje). Kot ugotavljajo v študiji, mamografija letno reši življenje 1.300 ženskam, vendar jih 4.000 po nepotrebnem prestane kirurški poseg, radioterapijo in kemoterapijo. Te ženske imajo obliko raka, ki jim ne bi povzročala težav do konca življenja. V raziskavi ugotavljajo, da mamografija zmanjšuje verjetnost smrti zaradi raka na dojkah za 20 %.
Na koncu bi bilo treba ženskam, ki jih tako vneto novačijo za mamografijo, predstaviti še študije, da zgodnje odkritje ne znižuje stopnje smrtnosti. V veliki kanadski študiji, v kateri je bilo udeleženih 90.000 žensk v obdobju 24 let, so ugotovili, da mamografija ni zmanjšala stopnje smrtnosti zaradi raka dojk.
Nekatere vrste raka, kot denimo duktalni karcinom in situ oziroma intraduktalni karcinom (DCIS), je težko diagnosticirati v zgodnjem stadiju. DCIS predstavlja najzgodnejšo in v veliki večini primerov neinvazivno obliko karcinoma dojke. To je vrsta rakavega obolenja, s katerim je moč živeti do smrti, ne da bi jo povzročila ta vrsta raka.
Dr. Christiane Northrup, specialistka ginekologije in porodništva, prav tako izpostavlja dilemo pri diagnosticiranju DCIS-a. Ob tem se sklicuje na raziskovalca Gilberta Welcha, ki je opozoril na starejšo študijo o ženskah, ki so umrle v prometnih nesrečah med 40. in 50. letom starosti. Pri pregledu tkiva njihovih dojk so v 40 % primerov – tukaj je govora o zdravih ženskah, ki so življenje izgubile v prometni nesreči – ugotovili prisotnost DCISa, ki pa se nikoli ne bi razvil v akutno obolenje.
Leta 2014 je bilo na podlagi ene največjih in najdolgotrajnejših študij doslej, v katero je bilo vključenih 90.000 žensk, opazovanih v obdobju 25 let, ugotovljeno, da preiskave z mamografijo niso imele nobenega vpliva na stopnjo smrtnosti zaradi raka dojk. V ameriškem časniku New York Times je o omenjeni študiji pisalo naslednje: “Ena najobsežnejših in najizčrpnejših študij o učinkih mamografije vseh časov, ki je trajala 25 let in je vključevala 90.000 žensk, je vzbudila nove velike dvome o smislu preiskav z mamografijo pri ženskah ne glede na starost. Študija ni razkrila nobenih odstopanj med stopnjami smrtnosti zaradi raka dojk ter zaradi drugih vzrokov med ženskami, ki so bile izpostavljene preiskavam z mamografijo, in tistimi, ki niso bile izpostavljene tovrstnim preiskavam. Na drugi strani pa so izsledki študije razkrili škodljive učinke preiskav z mamografijo. V enem od petih primerov diagnoz raka s pomočjo mamografije in posledičnega zdravljenja je šlo za tvorbe, ki niso predstavljale tveganja za zdravje žensk in niso botrovale potrebi po zdravljenju s kemoterapijo, operacijo ali obsevanjem.”
Raziskava, objavljena v mednarodni strokovni reviji za onkologijo The Lancet Oncology leta 2011, je prva raziskava, ki je razkrila, da je bilo pri ženskah, ki so bile izpostavljene največjemu številu preiskav z mamografijo, zabeležena večja kumulativna incidenca invazivnega raka dojk v naslednjih šestih letih kot pri ženskah iz kontrolne skupine, ki so bile izpostavljene občutno manjšemu številu preiskav z mamografijo.
Poleg lažnih pozitivnih diagnoz obstaja tudi tveganje lažnih negativnih diagnoz, pri katerih je lahko spregledana prisotnost življenjsko nevarnih rakavih obolenj. Negativni izvid mamografije še ne pomeni odsotnosti raka. Vse, kar lahko razodene negativni izvid, je, da se v primeru, če je pri vas dejansko prisoten rak, ta še ni razvil do takšne mere, da bi ga bilo moč odkriti. To se pogosto dogaja pri ženskah z gostim žleznim tkivom dojk, ki ga ima 49 % žensk. Gosto žlezno tkivo je enako kot rakavo tkivo na mamogramu opazno kot gosta bela senca, zato je skorajda nemogoče, da bi radiologi opazili rakave tvorbe.
Občutljivost (senzitivnost) mamografije pri gostem žleznem tkivu dojk pa je le 27-odstotna, kar pomeni, da je 73 % žensk z gostim žleznim tkivom dojk soočenih s tveganjem, da bi pri njih lahko spregledali prisotnost raka dojk, če bi se zanašale samo na mamografijo. Tudi stopnja občutljivosti digitalne mamografije znaša pri gostem žleznem tkivu dojk manj kot 60 %.
Iz knjige Ivan Soče: Hipokrat je bil kuhar - poti iz medicinskih in prehranskih zablod
Oglejte si še kaj o mamografiji pravi eden najuglednejših zdravnikov našega časa, eden vodilnih v najuglednejši organizaciji zdravnikov in drugih, ki so kritični do medicinsko farmacevtske industrije, Cochrane Collaboration: https://www.youtube.com/watch?v=syJeHCs_5qM
Poglejte si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
