Vedno več žensk odlaša s starševstvom, ker se želijo najprej uresničiti na drugih življenjskih področjih. Nosečnost pri štiridesetih je vedno pogostejši pojav. Je tudi varna izbira? Ali sploh obstaja bolj pravi čas za potomstvo od tistega, ki ste ga izbrali sami?
Materinstvo že dolgo ni več obvezni del ženskega obstoja, kaj šele njegov edini smisel. Zaradi soočenj s številnimi življenjskimi izbirami in izzivi modernega sveta ženske odlašajo z materinstvom. Zaradi izobraževanja in napredovanja v službi jih veliko prekorači trideseta, brez da bi resno pomislile o materinstvu. Prioritete v njihovem življenju so pač (še) drugje.
Vendar biološka ura neizogibno teče in pozneje kot se bo ženska vprašala, ali si želi potomstvo, bolj se bo soočala ne le z medicinskim dejstvom, da njena plodnost z leti upada, temveč tudi z neprijetnimi sporočili, ki jih pošilja naša družba, da se otroci rojevajo v dvajsetih, saj je žensko telo takrat na višku moči, vitalnosti in zdravja, tako kot njena jajčeca in hormoni.
Prava starost
»Najprimernejša leta za nosečnost je težko označiti. V najširšem smislu so primerna vsa leta, ko se ženska počuti sposobno za nosečnost in je to tudi biološko omogočeno. Pri tem je dobro upoštevati dejstvo, da po 30. letu začnemo nabirati posledice svojega življenjskega sloga v mladosti, saj se začnejo kazati prvi znaki staranja in se pri ogroženih začnejo najzgodnejše oblike degenerativnih sprememb, ki lahko slabšajo izhodišče za zdravo in brezskrbno nosečnost. Če želimo idealno starost označiti s številkami, so to vsekakor leta med 20 in 30,« pravi mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar.
S časom se namreč ne staramo le od zunaj, temveč se starajo tudi naša jajčeca, kar pomeni večje možnosti za njihove poškodbe. Starejši kot smo, bolj smo dovzetni za bolezni in kronične težave in vse to vpliva na dejstvo, da pri petintridesetih težje zanosimo in tudi če zanosimo, imamo večje možnosti za splav, prezgodnje rojstvo, carski rez ali težek in podaljšan porod v primerjavi z mlajšimi ženskami.
Poleg tega so pri nosečnicah, starejših od 35 let, pogostejši nosečniški diabetes in visok krvni tlak ter maternične okužbe. Več možnosti je za prirojene nepravilnosti, Downov sindromom in splošne zaplete pri novorojenčkih. Toda kljub temu, da smo dolžni povedati vsa ta medicinska dejstva, se v resnici takšni primeri dogajajo v zelo majhnem številu in večina nosečnosti poteka brez težav.
Pogoji
Čeprav z medicinskega stališča obstaja optimalen čas za rojevanje, je resničnost precej drugačna. Vsako obdobje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, zato se mora vsaka ženska sama odločiti, kdaj je zanjo pravi čas.
»V zadnjih letih opažamo, da starejše nosečnice, ki pred nosečnostjo ustrezno skrbijo za zdrav življenjski slog, niso preutrujene in zdelane, so zadovoljne ter imajo obilico življenjske energije ter volje, v marsičem prekašajo mlajše kolegice, saj v nosečnost pogosto niso potisnjene iz ‘neprevidnosti’ ali ‘po naključju’, temveč se zanjo praviloma odločajo zavestno, načrtovano in zato v marsičem z manj osnovnimi problemi, kot so služba, bivalni prostori, materialne dobrine ipd., ki sicer za dobro materinstvo niso nujni, pomagajo pa lahko k bolj sproščeni nosečnosti.
Starejšim, seveda zdravim ženskam, ki si zaželijo nosečnosti, torej svetujem, naj ne razvijajo predsodkov na račun svoje starosti. Če je namreč že treba pretehtati prednosti in slabosti nosečnosti po 40. letu, sam dajem prednost zaželeni in skrbno načrtovani nosečnosti v stabilni partnerski zvezi po 40. letu pred nezaželeno, vsiljeno ali nesrečno nosečnostjo v morda nepremišljeni partnerski zvezi pred 20. letom,« pravi Pušenjak.
Pomoč medicine
»Po najmanj 12 mesecih neuspešnih prizadevanj z rednimi spolnimi odnosi na vsaj dva do tri dni se lahko par, ki želi zanositi, obrne po pomoč, kjer bomo preverili prehodnost jajcevodov, rodil in njihove okolice ter operativno odstranili zarastline ter endometrioze, če bo potrebno,« pravi Pušenjak.
Tuji hormoni
In kako delujejo hormoni, ki pripomorejo k zanositvi? »Klomifen pričara možganom lažno informacijo, da se jajčniki na prisotno spodbudo ne odzivajo, in se zato spodbuda poveča nad potrebno, jajčniki pa se odzovejo na povečano spodbudo normalno ali pa s povečanim odzivom. Gonadotropini, ki jih dajemo z injekcijami, neposredno spodbujajo jajčnik k ovulaciji in od odmerkov je odvisno, koliko spodbude bomo dosegli,« razlaga Stanko Pušenjak in dodaja:
»Šele povsem na koncu, ko odpove vse, se odločamo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki pa ne rešuje osnovnega problema zanositve v povezavi s starostjo. Edino kar pridobimo, je morda več jajčnih celic v enem ciklusu, več oplojenih zarodkov in možnost izbire med njimi ter vstavitev kakovostnejših pred manj kakovostnimi, a tudi to marsikdaj ni zadostno. Starost še vedno zmanjša možnosti zanositve tudi z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo,” Pušenjak govori o zadnji metodi, na katero morda stavi preveč žensk.
Hrana za življenje
Zdrav življenjski slog in dobra telesna pripravljenost sta ključnega pomena za zdravo nosečnost ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju načrtujete nosečnost.
Pravilna prehrana lahko vpliva tudi na plodnost. Raziskave s Harvarda namigujejo, da lahko ocvrta hrana zmanjša plodnost. Če načrtujete nosečnost, nezdrave maščobe zamenjajte z zdravimi, kot so npr. olivno olje in omega 3 maščobne kisline, med nosečnostjo bodite previdni z vnašanjem soli, saj spodbuja zadrževanje tekočin v telesu in s tem lahko spodbudi nastanek visokega krvnega tlaka, ki je lahko vir zapletov.
Izogibajte se nepasteriliziranim mlečnim izdelkom, kot so siri s plemenito plesnijo ter sveži sir in smetana, ker je v njih lahko bakterija, ki povzroča listeriozo. Listerioza lahko povzroči splav v prvem trimesečju in celo ogrozi otroka pozneje v nosečnosti. Izogibajte se jedem, ki vsebujejo toplotno neobdelana jajca, kot so kreme za slaščice, majoneze, premalo zapečene omlete, domači sladoled. Jajca so najpogostejši vir sarmonele, ki lahko ogrozi nosečnost.
V nosečnosti zmanjšajte vnos kofeina. Čeprav še ni znanstvenih dokazov, da škoduje nerojenemu otroku, je potrjeno, da gre skozi posteljico in vstopa v otrokov krvni obtok. In če otrokom ne ponudimo kave, tega zagotovo ne bi smeli početi z zarodkom. Kofein povečuje izločanje kalcija, spodbuja spremembe v razpoloženju in moti spanec, kar vsekakor ni plus za zdravo nosečnost. Jejte uravnoteženo.
»Nosečnice v našem podnebnem pasu, ki se hranijo uravnoteženo, ne potrebujejo posebne prilagoditve v prehrani niti v času načrtovanja nosečnosti niti med nosečnostjo. Njihova prehrana naj bo bogata z vitamini, predvsem s folno kislino (listnata zelenjava), lahko pa folno kislino dodajamo tudi v tabletkah. Posvaril bi le pred zastarelim mišljenjem, naj se nosečnica hrani za dva, ker to nikakor ne drži. Če bo nosečnica jedla le zase, bo za otroka ostalo povsem dovolj,« trdi mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar, in dodaja:
»Vegetarijanke naj redno uživajo mleko, mlečne izdelke in jajca, vegankam pa priporočam poleg rednih dodatkov železa in kalcija še vitamine, ki vsebujejo poleg sklopa splošnih vitaminov B in C tudi vitamin B12, ki ga v rastlinski prehrani ni, zaloge v našem telesu pa lahko zdržijo sicer več let, vendar se brez nadomeščanja slej ko prej iztrošijo, omenjeni vitamin pa nujno potrebujemo za tvorbo novih celic, zlasti krvničk.«
Poskrbite, da boste zaužili dovolj omega 3 maščobnih kislin. »Polinenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6, ki jih zarodek dobi od mame, v začetnem obdobju vplivajo na razvoj možganov, očesne retine, centralnega živčnega sistema in celičnih membran. Nekateri znanstveniki menijo, da maščobne kisline omega 3 vplivajo celo na višjo stopnjo inteligence otroka,« spodbuja uživanje rib, oreščkov in lanenega semena Marija Merljak, soavtorica knjige Zdravje je naša odločitev (Prešernova družba).
Sveža hrana
Prednost dajte sveži nepredelani hrani, če se le da, ekološko pridelani. Dokazano je, da je takšna hrana bogatejša s hranljivimi snovmi, poleg tega ni prepojena s pesticidi in z umetnimi gnojili, ki škodujejo splošnemu zdravju, saj se tako mora telo boriti z vsemi toksini, ki jih vnesete vanj.
Petra Arula in Iva Jerković
Za pripravo in strokovni pregled članka se zahvaljujemo mag. Stanku Pušenjaku, dr. med., ginekologu in porodničarju.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj