Dušan Mamut Badovinac Zupanjič je učitelj zvoka in njegovih funkcij, zvoki, ki jih zaigra na školjko in druga prvinska glasbila, pa so zdravilni in sproščujoči. Ni samo poznavalec starodobnih glasbil, ampak tudi nesebično širi 'sporočilo o vodi', o tem, da je voda podlaga za uravnoteženo delovanje in bivanje na Zemlji.
Dušan, ki je po rodu iz Bele krajine, svoja znanja in veščine gradi in razvija že veliko let, in sicer ob učiteljih z vsega sveta, različni literaturi, predvsem pa iz lastnih izkušenj.
Je mojster igranja na gong in številna prvinska zvočila, ki so zanj sredstvo za prečiščevanje starih energetskih vzorcev in središče za soustvarjanje nove zavesti, zavedanja o človekovem biopolju – prostoru in ponovnem povezovanju z inteligenco narave.
Zavedanje prvinskosti mu je bilo položeno v naročje, kajti Dušan je odrasel na domačiji, kjer je bil v stiku z rastlinami, zemljo, živalmi ... Svoje otroštvo in mladost opisuje kot sestavljanko nenehnih preizkušenj.
Vse se harmonizira v notranjosti školjke
Dušan se na svoji življenjski poti uči in nauči predvsem sam, spoštuje in hvaležen pa je tudi vsem, ki se mu na poti ustvarjanja, kot pravi on, znajdejo kot stikala, ki včasih samo z nekaj besedami sprožijo sunek novih stvaritev v realnosti.
Verjame v dejstvo, da se vse v Vesolju odvija po istem pravilu.
"Imenuje se fibonačijevo zaporedje – zlati rez. Vse, res prav vse, raste, deluje in je sestavljeno po tem pravilu, tudi človek in školjka in cvetlica in kameleonov jezik in val morja, ki se lomi v tem zaporedju ... Zvok, ki ga ustvarimo z usti in se zvrtinči, harmonizira v notranjosti školjke, postane primer tega pravila, primarnega, izvornega, dih jemajočega, sproščujočega, zdravilnega, vsemogočega ... Zvok, ki obstaja od začetka," povzema svoja prepričanja in nas poduči, da je za trobljenje primernih veliko školjk, ki so velike vsaj za pest, odstrani jim le vrh.
Najbolj uporabne so školjke iz Indijskega oceana – imenujejo jih tudi pudža školjke ali bojne školjke – čunke.
Zavibrira vsaka mišica
"Morda kakšno najdete letos poleti tudi na svojem dopustu ali pa si jo kupite na stojnici s spominki," vskoči v pogovor Marko Hren iz Plesnega Mesta, ki se pogosto odloči za zvočno kopel s školjko, sam pa si zaigra tudi na tibetanske posode.
Pravi, da je občutek ob zvoku in vibraciji školjke enkraten in hkrati vedno drugačen, saj ti zavibrirajo vsaka mišica, tetiva in kost, kot da se stik med njimi razrahlja.
"Gomazenje po hrbtenici se pozneje razporedi po celotnem telesu in bolečina mine. Ne, zvočna kopel s školjko ne ozdravi fizičnih poškodb na hrbtenici, a vseeno blagodejno vpliva na počutje in že zaradi tega pogosto odhajam na zvočne kopeli k Dušku. Ob zaključku si rad privoščim zvok in vibracijo školjke."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
