Kako najti vzrok za vaše težave?

3. 9. 2023
Deli
Kako najti vzrok za vaše težave? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Če nas boli želodec, obiščemo zdravnika, in če nas muči tesnoba, poiščemo pomoč terapevta. Oba začneta z zbiranjem informacij o naših simptomih, vedenjskih vzorcih, o tem, kaj nam pomaga, in o tem, kaj nam ne. Na podlagi naših odgovorov se osredotočita na morebitne vzroke ter določita možnosti zdravljenja. Resnično razreševanje težav se namreč začne s tem, da jih razdrobimo na manjše sestavne dele. 

Če pa se vam zatakne pri reševanju čustvenih ali medosebnih težav, lahko isto storite sami – postanete lahko "sami svoj terapevt."

Tukaj je nekaj vprašanj, ki vam bodo pomagala pri iskanju vzrokov za vaše težave in rešitev zanje.

Kaj je konkreten problem?

Prvo vprašanje, ki vam ga postavi zdravnik ali terapevt, je: »Zakaj ste danes tukaj?« Povedati zdravniku, da se ne počutite dobro, ali terapevtu, da niste srečni, nista konkretna problema – to je preveč splošno.

Potrebujete nekaj oprijemljivega, na kar se lahko osredotočite, na primer:

  • Skrbi me, da bom izgubila službo.
  • Ne vem, kako naj obvladam hčerkine izbruhe jeze.
  • S partnerjem se veliko prepirava.

S tem, ko se osredotočite na določen problem in konkretna vedenja, lahko ugotovite, na čem morate delati in kaj morate popraviti.

Ali se problem pojavlja občasno ali pa je stalno prisoten?

Na primer:

  • Da, v zadnjem času me ves čas skrbi za službo.
  • Ne, hčerkini izbruhi jeze pridejo in gredo, toda občutek imam, da jih nikoli ne obvladam dobro.
  • Zadnje čase se s partnerjem pogosteje prepirava, vendar imava tudi dobre trenutke.

Večina problemov – bodisi z razpoloženjem bodisi z odnosi – ni stalno prisotnih. Če vas danes še posebej skrbi za službo, se vprašajte: Zakaj me o tem skrbi danes, čeprav me včeraj ni?

Ali obstajajo specifični sprožilci, ki povzročijo ali poslabšajo problem?

Včasih so sprožilci zunanji – razpoloženje vašega nadrejenega, utrujenost vaše hčere – včasih pa notranji – ste pod stresom, niste dobro spali. Poznavanje teh sprožilcev vam bo omogočilo, da se težavam v prihodnosti izognete ali jih vsaj omilite.

Na primer:

  • Da, ko se mi šef zdi hladen in nezainteresiran, me skrbi, da ni zadovoljen z mojim delom.
  • Ko ima hči naporen dan z neprestanimi dejavnostmi ali ko imam naporen dan sama, hitro doživi izbruh jeze, jaz pa izgubim potrpljenje.
  • Če se s partnerjem pogovarjava o težavah pozno zvečer, se vedno sporečeva.

Preberite tudi: Zakaj nam je neprijetno, ko vidimo, da so drugi na dopustu? Pojasnjuje psihoterapevt

Kaj ste že poskusili, da bi rešili problem?

Na primer:

  • Ne veliko – trudim se ostati neopazna v službi in opraviti delo najbolje, kar zmorem, a še vedno sem zaskrbljena.
  • Poskusila sem se pogovoriti s hčerko, a se upira, kar težavo še poslabša.
  • Poskušala sem se izogibati vsemu, kar bi lahko razjezilo partnerja – to včasih deluje, včasih pa ne.

To je koristno vedeti; reševanje problemov pogosto zahteva postopno preizkušanje različnih pristopov, da ugotovite, kaj deluje in kaj ne.

Kakšna je vaša teorija, zakaj imate ta problem?

Nadaljujmo s primeri:

  • Mislim, da me moj šef ne mara, ali pa res ne vem, kaj počnem v službi, zato se ves čas počutim, kot da se pretvarjam.
  • Hči je jezna, ker je ljubosumna na novorojenčka, ali pa se ne morem spoprijeti z njeno jezo, ker sem nenehno utrujena.
  • S partnerjem se prepirava, ker sva zaradi služb preobremenjena in oddaljena drug od drugega.

Tudi tisti, ki pravijo, da ne vedo, zakaj imajo težave, bodo, če pritisnete nanje, našli razlago – tako deluje naš um.

Ko boste prepoznali svojo teorijo o težavi, vam bo to pomagalo določiti, na kaj se morate osredotočiti, ali pa vas bo po drugi strani spodbudilo k preverjanju svojega pristopa in iskanju bolj realistične razlage.

Kje ste obstali? Kaj potrebujete, da se premaknete naprej?

Primeri:

  • Vem, da se moram pogovoriti s šefom o svoji službi in o tem, kako mi gre, a se bojim njegovih odgovorov, ali pa sem ugotovila, da potrebujem dodatno usposabljanje.
  • Več časa moram preživeti s hčerko, da ji zmanjšam ljubosumje, ali pa se moram pozanimati o obvladovanju izbruhov jeze in se morda pogovoriti s terapevtom.
  • Morda bi potrebovala partnersko terapijo ali pa bi se morala odkrito pogovoriti o vseh prepirih, ki jih imava, in kako jih preprečiti.

Ko veste, kje se je zataknilo, vam to pomaga prepoznati temeljni problem in ugotoviti praktične ali čustvene veščine ter korake, ki jih potrebujete za rešitev težav.

Če se spopadate s težavami v službi, pridobite dodatno usposabljanje; če se bojite odzivov svojega šefa, se naučite postati bolj asertivni. Enako velja za izbruhe jeze ali zakonske prepire.

Kakšno podporo potrebujete?

Vse to je včasih težko izvesti sam. Pogosto potrebujemo podporo, da spremenimo svoje vedenje – najbolje, da si poiščemo terapevta. Včasih pa nam koristi tudi prijatelj, ki nas spodbudi k pogovoru s šefom, ali sodelavca, ki nam pomaga napisati elektronsko sporočilo; nasvet prijateljice, ki je že uspešno razrešila težavo v odnosu s svojo hčerko. Pomagalo vam bo, če veste, da imate nekoga, ki stoji za vami in si želi, da bi dosegli svoje cilje.

Težave se bodo vedno pojavljale. Čeprav ne morete nadzorovati, kaj vam življenje prinese, pa lahko nadzorujete, kako se s tem spopadate.

Povzeto po Psychologytoday.com

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem