Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste opazovali, kako so drugi na dopustu in uživajo svoje življenje, vi pa ste se ob tem počutili neprijetno?
S porastom družbenih omrežjih lahko danes z nekaj kliki svoje bližnje (pa tudi tiste manj bližnje) spremljamo na dopustih. Opazujemo lahko, kako uživajo v pustolovščinah, odkrivajo nove kotičke in raziskujejo kulinariko.
Ob tem pa se pogosto zgodi, da se v nas vzbudijo neprijetni občutki. Morda se nam zdi, da naše življenje ni tako vznemirljivo ali pa da nekaj "zamujamo" s tem, ko smo doma.
Težava je veliko pogostejša, kot morda mislite in se ne nanaša samo na dopuste - pogosto imamo podobne občutke tudi takrat, ko vidimo nekoga, ki dobro izgleda, ima uspešno kariero ali družinsko življenje, kakršnega si želimo sami.
Ravno o tem je z nami spregovoril Drago Švajger, vodja centra Uglašeni odnosi (Center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje), magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv.
Že poznate izraz FOMO?
FOMO je kratica, ki izvira iz angleškega izraza "Fear of missing out". Gre za občutek, da zamujamo nekaj posebnega, prijetnega in pomembnega. Misel, da nekaj zamujamo, v osebi sproži tesnobo in nemir ter vzbuja strah, da bi nekaj izpustili oziroma da ne bi bili del nekega pomembnega druženja oziroma dogodka.
Osebo spremlja občutek, da zamuja nekaj, česar so drugi deležni. Zaradi tega morda človek misli, da so drugi v prednosti in da so njemu onemogočene določene priložnosti.
Občutek izvira iz želje po sodelovanju in doživetju nečesa novega, vznemirljivega in pomembnega. Ta želja je intenzivna in jo pogosto doživljamo prav zato, ker imamo na voljo preveč izbir, preveč možnosti in priložnosti. Na spletu, socialnih omrežjih in tudi sicer smo nekako preplavljeni z idejami, možnostmi in vsebinami, ki so sprožilec idej, kako bi lahko živeli, kaj vse bi lahko imeli in v kakšne odnose bi lahko vstopali.
Družbena omrežja nas potiskajo v primerjanje z drugimi
Ljudje se mnogo bolj primerjamo z drugimi, kot smo se kadarkoli. Družbena omrežja imajo pri tem pomembno vlogo, saj na njih delimo del svojega življenja.
Ko imamo dostop do toliko vsebin in lahko zlahka vpogledamo v življenja drugih, nas kar vleče, da vsebine spremljamo še pogosteje, saj se nam to zdi zanimivo.
Posledično pogosteje spremljamo socialna omrežja, s tem pa imamo na voljo več vsebin, s katerimi primerjamo lastno življenje. To pa vodi v neprijetne občutke. Ob spremljanju takih vsebin se nam lahko hitro zdi, da naše življenje ni tako izpolnjeno.
Na podlagi vsebin drugih hitro pričnemo ocenjevati tudi sebe in svoje življenje, svoje videz, karierne uspehe in odnose. V nas se zato lahko vzbuja občutek, da naše življenje ni takšno, kot bi lahko bilo.
Ko vidimo, kaj počnejo drugi, kako se zabavajo, se družijo ali uživajo na dopustu in morda ob tem še zelo dobro izgledajo, se v nas prebudi občutek, da nekaj zamujamo. Nehote pričnemo primerjati svoje življenje na podlagi življenja drugega.
Kako si lahko pomagamo, če nam je ob spremljanju družbenih omrežij neprijetno?
Pomembno je, da družbenih omrežij ne doživljamo osebno. Pomaga zavedanje, da so tam vsebine le izkrivljen prikaz življenjskega stila in večkrat celo nimajo nič skupnega z resničnim življenjem (oziroma realnega življenja ne morejo zaobjeti).
Gre za vsebine, ki so prirejene; besede so skrbno napisane tako, da privabijo čim več ljudi. Fotografije in video vsebine so obdelane z raznimi filtri.
Poplava medijskih vsebin in hiter tempo življenja v nas krepita ljubosumje in primerjanje. Zato postajamo sebični in s potrebo, da moramo biti najboljši in v prednosti pred drugimi. Vse to vodi v občutek osamljenosti in prepričanje, da nismo dovolj dobri.
Najpomembnejši so prav odnosi, zato potrebujemo sočutje in empatijo, da se z drugimi lahko povezujemo in da smo v sebi srečni in zadovoljni.
Ko vidimo fotografijo prijatelja, ki dopustuje in se ima lepo, bodimo veseli zanj. S tem lahko umirimo občutek ljubosumja. Obenem pa nas zadovoljstvo z lastnim življenjem osvobodi občutka, da nekaj zamujamo.
Prosti dnevi so lahko prijetni tudi, če smo doma
Prosti čas je najboljše izkoristiti za osebno rast. Pomislite torej, kaj v tem trenutku potrebujete, da bi vam bilo prijetno. Kaj bi nas izpolnilo in nas razvedrilo?
Dobro je tudi razmisliti o stvareh, za katere smo hvaležni. Lahko naredimo celo seznam vseh dosežkov, na katere smo ponosni.
Takšne vaje in razmisleki krepijo stik, ki ga imamo s seboj. Na ta način se bolje spoznamo, se osredotočamo na to kar imamo in okrepimo občutke zadovoljstva ter notranje moči.
Taki prosti dnevi so dobrodošli za našo samozavest in samopodobo. Na ta način znamo bolje poskrbeti zase in svoje potrebe, si bolj zaupamo in manj občutimo negativne vplive družbenih omrežij.
Več o delu Draga Švajgerja najdete na uglaseni-odnosi.si
- Preberite si še: So odrasli ljudje brez otrok res srečnejši?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
