Čudovita misel patra Karla Gržana.
Najprej tiho zaječimo. Če nismo slišani, zakričimo, ker bi želeli, da bi nas drugi (posebej najbližnji) slišali v resničnosti naših doživljanj,, ki jo sporočamo. V svoji prizadetnosti prizadanemo, da bi drugi začutili, kaj so nam povzročili. In ko zajočemo, je to zato, da bi bližnje končno razorožili in jih pritegnili v sočutenje.
Karel Gržan v knjigi Vstanimo, v suženjstvo zakleti
Preberite si še: Pater Karel Gržan: V ozadju se dogaja boj med dobrim in zlim
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
