Vsi potujemo, od rojstva do smrti. Nekateri imajo raje uhojene poti, drugim nam je bolj vseeno, kam nas bo pot pripeljala, in nekje zavijemo stran od preizkušenih smeri in živimo le za pot, ne za cilj. Morda si ne želimo, da bi do konca poti sploh prišli, saj za mnoge od nas to pomeni smrt, ker življenje pomeni pot. In življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki nam vzamejo vdih, in takih trenutkov je mnogo več zunaj markiranih poti.
Iz članka Tomaž Rotar: "Potovati in ne iskati ljubezni je, kot da bi stali na mestu..."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
