3 vaje čuječnosti

Misli, ki tavajo iz prihodnosti v preteklost, so polne ocenjevanja, predvidevanja in kategoriziranja, le za hip ali če sploh se ustavijo v „tukaj in sedaj“.

3 vaje čuječnosti (foto: profimedia) profimedia
24. 2. 2019

Odmik od narave, ki ga je povzročila moderna družba pomeni tudi odmik od sebe. Človek je v sodobnem času obdan s številnimi informacijami in zahtevami. Vpetost v ritem procesiranja informacij posameznika ponaša v hitrost današnjega časa, ki hoče prehiteti sam sebe. Kot se kaže navzven, tako zgleda tudi znotraj človeka, stres je postal del življenja večine ljudi. 

Biti v trenutku prinaša posebno kvaliteto zavedanja, ki jo imenujemo čuječnost. Čuječnost je stanje, v katerem je naša pozornost čista, ne vrednoti in ne presoja, takšna pozornost lebdi nad vsemi mislimi in dražljaji in je blagodejna za naše fizično, psihično in duhovno stanje. To je poseben način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti.

Majhen test: Poskusite se spomniti, kakšen okus, vonj in temperaturo je imela vaša jutranja kava? Se ne spomnite? Pri večini ljudi se vklopi avtomatično delovanje že zgodaj zjutraj. Ko se tuširate že v mislih kuhate kavo, ko pijete kavo, že razmišljate, kako greste v službo itd. In tako vam zbežijo trenutki in jih nikoli ne doživite čuječno, ker ste vedno že nekje drugje. Velikokrat tako minevajo dnevi, tedni in celo leta in le malo je tistih res doživetih trenutkov, ki posameznika polnijo z življenjem. Saj se resnično življenje dogaja samo v sedanjem trenutku, vse, kar je bilo, več ni na dosegu in vse, kar še bo, pa je tam nekje. Da bi živeli polno in doživeto življenje, je čas da se vrnete v sedanji trenutek.

Kako se ustaviti in postati čuječen in zakaj nam to koristi

Trening čuječnosti vam bo pomagal, da se ustavite v trenutku in se spet povežete z naravnim stanjem uma. Učenje čuječnosti zajema meditativne tehnike, ki izboljšujejo stik s sabo, svojim okoljem in drugimi. Zaznavanje sebe in okolja se izboljšuje in ustvarja mentalni prostor, kjer lahko prepoznamo svoje avtomatične vzorce mišljenja, vedenja in čutenja, ki smo se jih priučili iz družine. Odklop od avtomatičnega delovanja daje možnost ozaveščanja in spreminjanja vzorcev, ki ne služijo več. Vadba čuječnosti tako ugodno vpliva na osebno rast in je zelo priporočljiva pri premagovanju stresa in spoznavanju sebe. Znanstvene raziskave potrjujejo, da redna vadba čuječnosti vpliva na strukturo možganov, izboljšuje splošno počutje posameznika ter omogoča lažje spoprijemanje s fizično in čustveno bolečino.

Rezultate lahko pričakujete le ob redni vadbi čuječnosti. Vadba čuječnosti ne zajema samo meditacijo ampak predstavlja držo posameznika, da strmi k čim širšem doživljanju v tukaj in sedaj. Mnogo vaj je tako zasnovanih, da jih lahko opravljate kadar in kjerkoli. 

Če želite, lahko kar sami preizkusite z vajami, ki jih dajem za domačo nalogo v mojih delavnicah.

1. Jutranja vaja: Ko se zjutraj zbudite in odprete oči, počakajte nekaj časa in ostanite v ležečem položaju. Zavestno vdihnite in izdihnite in to ponovite 3 – 5 krat. Naj vašo zavedanje potuje od nog do glave ter nazaj (preletite vaše telo), zaznajte, kako se počutite, kakšna čustva se porajajo v vas, globoko vdihnite v telo in čuječno pričnite dan.

2. Čuječnost v vsakdanjiku:

Čuječno zavedanje lahko „gojite“ v vsakodnevnih opravilih. Zavestno začutite telo, zavedajte se zaznav vseh čutil; to lahko storite med tuširanjem, pomivanjem posode, med hojo, kuhanjem, prehranjevanjem itn. Naj bo sidro vašega zavedanja vso doživljanje, ki ga zaznate v „tukaj in sedaj“.

3. Pregled telesa:

Zvečer pred spanjem ali čez dan se uležite s hrbtom na podlago, roke vam naj prosto padejo ob telesu, podprite si glavo in najdite pozicijo telesa ki vam najbolj ugaja. Najdite miren prostor, za dodatno sprostitev lahko poslušate meditativno glasbo. Pričnite s pregledom telesa. Naredite nekaj globokih vdihov in z zavedanjem pričnite z „skeniranjem“ vašega telesa. Posvetite se vsakemu delu posebej, usmerite pozornost na del telesa ter mu posvetite vdih. Začnite pri prstih na nogah, nadaljujte do stopal, nog, medenice in tako naprej vse do glave. 

Eva Kokol

Psihoterapevtka, spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl.iz psihoterapevtskih znanosti

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri