4 stavki, ki kažejo na nizko čustveno inteligenco

8. 3. 2024
Deli
4 stavki, ki kažejo na nizko čustveno inteligenco (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Če oseba uporablja naslednje fraze, je to lahko znak nizke čustvene zrelosti.

Čustvena inteligenca vključuje sposobnost avtentičega izražanja in sprejemanja različnih čustev ter tudi sposobnost empatije in pomoči drugim. Pogosto so ljudje z visoko stopnjo čustvene inteligence visoko senzibilni, saj so sposobni poglobljeno brati in analizirati reakcije in vedenja drugih ljudi. 

Nekateri ljudje pa skozi odraščanje zaradi specifičnih okoliščin niso razvili čustvene inteligence, in se lahko, če se tega ne zavedo v odrasli dobi, zatečejo k škodljivim vedenjem. Uporaba teh besednih zvez nakazuje na nizko čustveno inteligenco:

1. “Ne zanima me, kako se počutiš”

Neupoštevanje čustev drugih ljudi je znak nizke čustvene inteligence. Izkazovanje pomanjkanja empatije do drugih, zlasti ko gredo skozi težke čase, otežuje razvoj globlje povezanosti.

2. “Ti si kriv/a, da se tako počutim”

Ljudje z visoko čustveno inteligenco za svoje slabo razpoloženje ne krivijo drugih. Zavedajo se, da imajo edini nadzor nad svojimi čustvi in ​​da so edini odgovorni za to, kako se počutijo. Nikoli ne prelagajo krivde na druge.

3. “Nikoli te ne bom razumel/a”

Osebi, ki ni sposobna izstopiti iz svoje ozkogledne perspektive in se potruditi razumeti resnice drugih ljudi, ki so prav tako veljavne in bi morale biti spoštovane, verjetno primanjkuje čustvene inteligence. Stvari vidi izključno skozi črno-belo prizmo in si misli, da le ona ve, kaj je najbolj “prav” za vas.

4. “Stalno pretiravavaš/dramatiziraš”

Ta stavek je skupen vsem manipulatorjem, ki na ta način želijo prikriti svoje pomanjkljivosti in zvaliti krivdo za stvari, ki so jih sami naredili narobe, na druge.  Obtožili vas bodo, da pretiravate ali dramatizirate, čeprav so bili vaši odzivi popolnoma na mestu. Zaradi pomanjkanja empatije ne bodo zmožni razumeti vaših čustev.

Vir: Sensa.mondo.rs in index.hr

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar