5 dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih

Zadovoljstvo zaposlenih je rezultat kombinacije različnih dejavnikov.

Raziskave kažejo, da so srečni zaposleni 12 % bolj produktivni kot njihovi nesrečni kolegi, poleg tega pa naj bi srečni ljudje živeli dlje in bolj zdravo. Po Svetovnem poročilu o sreči (WHR), letni študiji, ki poskuša meriti vzroke za srečo in dobro počutje po vsem svetu, je že samo imeti službo velik korak k sreči.

Kaj pa dejansko prispeva k sreči na delovnem mestu? Tukaj je pet ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.

1. Zadostna plača

Višje plače so pričakovano povezane z višjo stopnjo zadovoljstva zaposlenih.

Poročila kažejo, da so ljudje z dobro plačanimi službami bolj zadovoljni s svojim življenjem in delom kot tisti v nižjih dohodkovnih razredih. Vendar se raziskovalci strinjajo, da višje plače predstavljajo le del večje slike: iskanje sreče na delovnem mestu ne pomeni nujno iskanja višjih zaslužkov.

Medtem ko dodatni zaslužek veliko bolj vpliva na ljudi z nižjimi osnovnimi dohodki – zaslužek dodatnih 100 evrov pomeni veliko več za nekoga z nizko plačo kot za nekoga z visoko plačo. Neka druga študija je prav tako pokazala, da denar ne prispeva k večji sreči ljudi, ko dosežejo prag 70.000 evrov letno.

Denar skratka je pomemben, vendar le do določene mere. Finančna varnost in udoben življenjski slog zagotovo prispevata k večji sreči pri delu, vendar pretirano bogastvo ne prinaša nujno večje sreče.

2. Dober šef

Raziskave so pokazale, da je imeti kompetentnega šefa eden najpomembnejših dejavnikov za srečo na delovnem mestu.

Benjamin Artz in njegovi sodelavci so v svoji študiji o kompetentnosti nadrejenih ugotovili, da je 'imeti zelo kompetentnega šefa največji pozitiven vpliv na tipično delovno zadovoljstvo zaposlenih.'

Tradicionalno smo dobrega šefa videli kot nekoga z močnimi vodstvenimi sposobnostmi in sposobnostjo reševanja problemov. Medtem ko te lastnosti ostajajo pomembne, Artzovi podatki kažejo, da je večjega pomena, kot se je doslej mislilo to, da 'so zaposleni najsrečnejši, ko njihov šef ve, o čem govori', kar posledično spodbuja uspešnost. Imeti šefa z globokim znanjem in strokovnostjo na področju organizacije naj bi po raziskavah povečal srečo pri delu in produktivnost zaposlenih za kar 12 %.

3. Avtonomija

Dobri šefi vedo, da avtonomija pri delu pomeni bolj srečne in produktivne zaposlene.

Poročilo navaja, da so 'imeti nadzor nad tem, kako je delovni dan organiziran' in 'tempo, s katerim zaposleni dela', ključne značilnosti delovne avtonomije.

Zaposleni z večjo avtonomijo poročajo o višjih ravneh zadovoljstva pri delu in manj verjetno je, da bodo dali odpoved in našli novo službo. Avtonomija ima celo pomembne zdravstvene koristi. Preprosto povedano, njen čar je v nasprotju z mikroupravljanjem.

Ena od študij poroča, da lahko mikroupravljanje povzroči "nizko moralo zaposlenih, visoko fluktuacijo osebja in zmanjšanje produktivnosti." Privlačnost dela od doma je v veliki meri v večji avtonomiji, zlasti za ljudi z otroki. Toda tudi v pisarni avtonomija ostaja ključna za zmanjšanje stresa pri delu in povečanje sreče.

4. Raznolikost

Avtonomija omogoča delavcem, da si sami organizirajo čas in dodajo raznolikost svojim delovnim dnem.

Poročilo ugotavlja, da so delavci, katerih službe vključujejo različne naloge in zahtevajo učenje novih stvari, bolj zadovoljni in srečni na dnevni ravni.

Marketing profesorici Cassie Molinger in Jordan Etkin se v svoji študiji o tem strinjata. Ugotovili sta, da je ohranjanje raznolikosti pomembno za ohranjanje sreče pri delu, hkrati pa tudi, da hitro preklapljanje med nalogami v kratkih časovnih obdobjih – t.j. večopravilnost – nasprotno dejansko zmanjša srečo delavcev in vodi v stres.

V večjo raven zadovoljstva vodi le preživljanje časa z različnimi nalogami v daljšem obdobju – teden ali mesec, ali celo le nekaj nalog v enem dnevu namesto več nalog v eni uri.

Molinger in Etkin verjameta, da razlika med tema dvema pristopoma k delu leži v občutku produktivnosti. Frantično večopravilnost ne omogoča ljudem, da bi se počutili, kot da so kaj dosegli – ker v resnici ne dosegajo veliko na svojem seznamu nalog. Osredotočanje na eno stvar pa omogoča delavcem, da so bolj produktivni in zadovoljni ter povečajo srečo.

Pa vendar tudi predolgo osredotočanje na isto stvar lahko vodi v dolgočasje. Recept za srečo je skratka v zdravem ravnovesju pri delu: imeti tako osredotočenost kot raznolikost daje zaposlenim najboljše iz obeh svetov.

5. Ravnovesje med delom in življenjem

Ne glede na to, koliko avtonomije in raznolikosti imajo delavci, je morda najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k sreči na delovnem mestu – in srečnemu življenju nasploh – možnost prenehanja dela.

Po poročilu je ravnovesje med delom in življenjem verjetno najmočnejši dejavnik, ki prispeva k sreči zaposlenih. Kljub temu je prekomerno delo endemično v številnih poklicih danes.

Ko je Erin Reid, profesorica na Boston University’s Questrom School of Business, izvedla študijo v vodilnem svetovalnem podjetju, je ugotovila, da mnogi zaposleni poročajo o 80-urnih delovnih tednih. Vendar je tudi ugotovila, da je bila razlika v produktivnosti med tistimi, ki so dejansko delali 80 ur na teden, in tistimi, ki so le trdili, da so, minimalna.

Realno gledano skoraj nihče ni sposoben biti produktiven 80 ur na teden, in takšni poskusi le delajo delavce nesrečne ter negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje.

Ameriško psihološko združenje je ugotovilo, da prekomerno delo negativno vpliva ne le na čustveno, temveč tudi na fizično zdravje delavcev, kar potrjujejo številne druge študije.

Preberite si tudi: