Izsek iz intrevjuja s hrvaškim duhovnim učiteljem Adrianom Kezeleom, ki je avtor več kot 40 knjig, ki so prevedene v različne svetovne jezike, tudi v slovenščino.
Kako vidite konec politike?
Ne tako hitro, to je daljši proces. Za to še nismo pripravljeni. Politika ima svoje pomanjkljivosti, demokracija je vprašljiva. Politiko vodi manjšina skozi medijsko manipulacijo in skozi nadzor nad denarjem. Volitve pravzaprav nimajo nobene zveze z realnostjo, z zdravim razumom, temveč so zadeva marketinga. Človek, ki ima denar, nadzoruje druge – to ni demokracija. Ne morete reči, da je volja večine to, da je večina ljudi glasovala za določeno osebo. Tukaj imamo torej velik problem, nimamo pa alternative. Kaj je alternativa obstoječi politiki – diktatura? To smo že prešli. Po drugi strani pa tudi prevelika svoboda ne deluje, ker ljudje niso dorasli, zato še vedno potrebujejo nek družbeni okvir. Zato bo politika še nekaj časa morala biti prisotna, vendar bi se morala spremeniti – preveč je svetovnonazorska.
Vizija šeste in sedme čakre v politiki bo možna šele čez desetletja, nikakor sedaj. Ko bo vsem zagotovljena materialna baza na osnovi brezplačne energije in tehnologije, ko bo razvoj zavesti postal 'mainstream' in ko bodo ljudje končno razumeli pomembnost in vrednost dela na sebi, šele takrat se bo politika primorana spontano prilagoditi novemu bivanju.
In znanost, ki vzdržuje obstoječi kapitalistični sistem?
Osnovni problem znanosti je, da služi kapitalu. Če znotraj znanstvenega sistema želite raziskovati nekaj, kar je v nasprotju s kapitalom, na primer brezplačno ali pa zelo poceni energijo, tega preprosto ne morete, ker ne boste dobili denarja za raziskave. To je začaran krog. Znanost v prihodnosti vidim povsem drugačno, kot je danes – to je znanost, ki ne temelji toliko na materialnem, temveč predvsem na zmožnostih človeške zavesti – gre za t. i. formativne tehnologije, s katerimi bi lahko s pomočjo zavesti upravljali materijo. To se spet nanaša na duhovne – na prvi pogled malce čudne in eksotične – stvari, na neobičajne in redke fenomene. V tej celi zgodbi mora tudi znanost sprejeti zavest kot faktor. Njen velik problem je, da predpostavlja obstoj zunanjega sveta kot neodvisnega od zavesti – to pa je ključni trenutek, ko je tudi sama prešla v dogmo. Nikakor namreč ne morete dokazati, da je zunanji svet neodvisen od zavesti, ker ga lahko dojemate le skozi zavest. Vse kar doživljamo, najsi bo s čutili ali instrumenti, doživljamo skozi svojo zavest. Vendar se je znanost pred nekaj sto leti odločila in naredila rez, rekoč, zavest bomo umaknili. Toda zavesti se ne da umakniti. Šele ko se bo znanost usmerila na zavest kot na faktor, ko jo bo integrirala z izkušnjo materialnega sveta, bo dosegla raven, ki bi jo rad doživel.
Izsek iz intervjuja Adrian Kezele: Sporočila Celote prihajajo, ko znamo gledati in poslušati.
Preberite si še: Intervju z rusko znanstvenico: Pripravljamo se na kvantni skok
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
