ADRIAN P. KEZELE: Kakšno bo leto 2023?

“Leto, ki prihaja, sem poimenoval leto potrpežljivosti. Mislim, da že samo ime govori dovolj o glavni značilnosti obdobja pred nami,” je povedal Adrian Kezele v pogovoru. 

ADRIAN P. KEZELE: Kakšno bo leto 2023? (foto: Adrian Kezele) Adrian Kezele
30. 11. 2022

Spodbuda za ta pogovor je ravnokar izdani slovenski prevod dela Adriana Kezeleta z naslovom Ljubezen – več ni preveč. In že tudi izid novih Kažipotov, njegovega čisto posebnega vodnika skozi prihajajoče leto. In morda je bila vmes še kakšna igra planetov, ki so že od vekomaj vedeli, da bo nastal ta intervju.

O svetlobi, ki nam jo omogoča razbirati ples planetov, džjotišu, ve veliko prav Adrian, saj se z vzhodno astrologijo, to nosilko odgovorov iz pradavnine prihodnosti in večnega sedanjega trenutka, ukvarja že ... neizmerljivo veliko časa. Ki ga pa tako ali tako sploh ni.

Zdaj pa vedi.

Spisali ste blizu 50 knjig. Več kot eno na leto v času odraslega življenja. Poznate vse kot dobre prijatelje, ljubimke, ali je kakšna malce pozabljena? In – katera je zdajle najbolj živa?

Čeprav sem se včasih malo vračal ali se zavrtel v krog z njimi kot v kakšnem plesu, so vse v glavnem rasle z mano. Tiste, ki so prišle nedavno, sedejo na ramena predhodnih. Zadnjo “trilogijo” (Izničenje faktorja karme; Preboj in Viveka, vse Založba Chiara) imam za vrhunec svojega dela.

Ste eden prvih avtorjev, ki kombinira beletristiko in spiritualno literaturo s kriptovalutami.

Zame je raziskovanje duhovnosti avantgardni polet duha. In tehnologija je del tega. Bil sem tudi med prvimi, ki so kombinirali duhovno literaturo z internetom. Tam nekje v začetku devetdesetih smo dojeli, da sem imel svojo spletno stran pred Deepakom Chopro! (Širok nasmeh.) To zdaj zveni malce smešno, a v tistem času si ljudje še niso predstavljali, da se bodo knjige prodajale po spletu in da bomo obiskovali tečaje pred svojim računalnikom.

Tako kot zdaj večina ljudi ne dojema, da je kriptotehnologija veliko več od finančnega produkta. Gre za tehnološko revolucijo, tako veliko kot svetovni splet, če ne še večjo. Web3, ki prihaja, rešuje vroča vprašanja identifikacije, zasebnosti, zlorabe podatkov, intelektualne lastnine in še marsičesa. Prav tako omogoča decentralizirano organiziranje praktično vsega, od interesnih skupin do podjetij in držav.

Svet je v krizi in vsem se zdi, da vse propada, a jaz sem se že davno naučil, da je treba usmeriti pozornost v vizije, ne v probleme. Prihod decentraliziranega denarja – kriptovalut – je najava vizije povsem drugačne družbe, v kateri klasični denar ne ustvarja več hierarhičnih struktur. Sicer ljudje potrebujejo nekaj časa, da bodo to dojeli, a to je samo razlog za mojo podporo novim idejam.

Vidim, da tudi nove knjižne projekte povezujete z NFT-ji.

Čisto konkretno – moja knjiga Šitala Devi je izšla na začetku leta 2022 in je prvi založniški projekt, ki povezuje lastništvo knjige in NFT (non-fungible token: oblika kriptovalut, ki vključuje digitalno lastništvo). Je prvi takšen v regiji, zagotovo; pravzaprav ne vem, ali je kdor koli v svetu to že naredil, tako da je čisto mogoče, da je tudi globalno prvi.

Pred nekaj meseci sem naredil to z angleško izdajo knjige Viveka – The Voice of Inner Guru, ki je v celoti objavljena na platformi Mirror in tokenizirana v obliki pisateljskih NFT-jev. Oba projekta nosita v sebi seme drugačnega odnosa bralcev in avtorja. Najprej – vsebina knjig je brezplačno dostopna, kot bralci pa se odločite, ali nagradite avtorja – in sebe – z nakupom NFT-ja, ki služi kot dokaz lastništva ali kot izraz podpore.

Slišimo veliko groženj, da se bo denarni trg sesul. Je vstop v kriptovalute pot do suverenosti posameznika?

Problem s trenutnim finančnim sistemom je centralizacija. Nadzor nad denarjem omogoča nadzor nad ljudmi. In ne da bi kovali kakšno hudobno zaroto, drži, da trenutni finančni sistem ustvarja finančno piramido, saj ima peščica ljudi v lasti večino bogastva. To je bolj ali manj vsem jasno. Kar pa ljudem po večini ni jasno, še posebno ne “borcem proti sistemu”, pa je, da VSAK nov družbeni sistem – da ne rečem napredek – potrebuje denar.

A denar je bil doslej samo ene vrste: tisti, ki ga izdaja osrednja oblast. Lahko spremenite ideologijo, lahko kaznujete krivce, lahko napravite družbeno revolucijo, se obrnete k morali, religiji ali k tradicionalnim vrednotam … vse to lahko naredite, pa ne boste ničesar spremenili – če niste spremenili denarja. Zato – kar koli se bo že zgodilo v svetu prihodnosti, če ostane denar enak, kot je, se bomo zavrteli v še en krog in po eni finančni eliti bo prišla druga.

Zato je sprememba narave denarja ena od najpomembnejših zamisli, kar se jih je primerilo človeštvu; rekel bi, da ne samo pomembnejših od interneta, pač pa morda celo bolj od kolesa ali ognja.

In kaj o tem pravijo planeti?

Že od leta 2012 govorijo ljudem, naj ZAMENJAJO način življenja. Naj ne uperjajo prsta v “druge”, ki so krivi za to ali ono; ne govorijo jim, naj namesto enih postavijo na tron druge. Govorijo o bistveni spremembi tako znotraj zavesti kot tudi znotraj najbolj konkretne in najbolj materialne ekonomske nujnosti – in to je denar. 

Ali jih ljudje poslušajo ali ne – to je pa čisto drugo vprašanje.

Smo bolj aktivni v vstopanju v ta svet “vaših” kriptovalut Slovenci ali Hrvatje?

Na srečo kriptovalute niso niti moje niti od nikogar drugega. So pravi pravcati demokratični ljudski denar; ni se treba ozirati na njihove otroške bolezni, to se bo sčasoma že uredilo. “Moji” Hrvatje so okej, a “moji” Slovenci so še boljši! Relativno gledano pa so oboji v svetovnem vrhu. Pred kratkim je izšla analiza pripravljenosti posameznih držav in njihovih državljanov na uporabo kriptovalut (več o tem na https://cryptohead.com/crypto-ready-index/). Hrvaška je na 13., Slovenija na 7. mestu v svetu. Oboje je odlično. Za sabo smo pustili številne razvite evropske države, kot so Nizozemska, Belgija ali Finska!

Kaj vas je popeljalo v svetove, iz katerih nam govorite skozi knjige in delavnice – in kdaj?

Odgovora na “kaj” ne vem, ker se je enostavno zgodilo, že tam v zgodnjih deških letih, ko sem jih štel trinajst. Verjetno že prej, a takrat sem ozavestil, kaj me zanima in čemu bom posvetil svoje življenje.

Pa vendar, kaj je navdihnilo vaše poslanstvo?

Vse, kar delam, mi je naravno – kot hoja ali pitje vode. Ni posebnega povoda, razloga ali namere.

Kdo pa vas je najbolj oblikoval kot mentor, učitelj?

Ganeš? (Širok nasmešek.)

Ste kdaj kakšnemu otroku razložili, kako vam “narekuje” Ganeš? Tudi če ne, dajte zdaj nam, preprosto in jasno, prosim.

Recimo, da živite v svetu barvno slepih, vi pa ste eden redkih, ki vidi barve. Zdaj pa vas prosijo, da preprosto in jasno pojasnite, kako vidite te barve?! (Še bolj širok nasmeh.) Vse, kar lahko rečem, je, da v tem, kar vidi povprečen človek, včasih vidim več, drugačno, z več odtenki.

No, gotovo imate svoje načine za pojasnilo!

Otroku bi govoril o sanjah in domišljiji, odraslemu človeku pa o mitih in zgodbah. In točno to tudi res delam.

S čim ste dozoreli za prijateljstvo z Ganešem, s čim lahko vsakdo med nami?

Prijateljstvo ni nikoli nagrada. To ni nekaj, kar si lahko zaslužimo z nekim trudom. Edino in izključno je odvisno od druge strani. To velja za vsa prijateljstva in tudi za Ganeševo. Ne gre za tek na vrh hriba. To je, preprosto – prijateljstvo.

Zdi se potegavščina, dobesedno, a če se 72-krat na dan potegnemo za ušesni mečici, imamo menda več možnosti za to prijateljstvo?

Ne, pa nimamo. Še zlasti če to dojemate kot neko vrsto “magičnega” trika ali priklica. Gre za simboliko, vtkano v zgodbo ali v mit. Ljudje ne poslušajo dovolj. Veliko govorijo, usmerjeni so vase, vse merijo po sebi in ne slišijo, kaj jim govori vesolje.

Če dojamete simboliko, je “vlečenje” ali “masiranje” ušesnih mečic, s čimer se v resnici lahko spodbudi določene živčne poti, samo izraz tega dojemanja. Če pa res želite videti kaj več od sveta, ki vas obkroža, je edina prava metoda razvoj višjih stanj zavesti. Začnite z Integralno meditacijo in zatem, če vam ustreza, nadaljujte z naprednimi programi, kot sta Pohitritev in Aktivacija.

Ganeš je božanstvo za res široko paleto dejavnosti, zlasti pa ureja zadeve tam, kjer še sploh ni problemov, torej reši težavo, še preden se pojavi! Ali pa nam nastavi ovire, da se zavemo celostnosti situacije. Med drugim. Vsekakor navdihujoč tip. Kdaj ste ga imeli nazadnje v čisto pravi avdienci?

Knjiga Šitala Devi (Založba Chiara) je nastala po eni od takih “avdienc” v začetku decembra 2021. Gre za legendo o zgodovinskih dejstvih, ki se jih dotlej še nisem zavedal. Zadnja leta so nam virusi zadali precej težav, prerekanje okoli cepljenja je razdvojilo svetove ljudi. Vsebina Šitale Devi anticepilcem ni ravno ustrezala, saj so se, kot je videti, indijski vaidže (tradicionalni ajurvedski zdravniki) s cepljenjem borili proti virusom že pred pet tisoč leti. Prav tako je zelo zanimiva zgodba o nastanku virusa, kar pa spet ni ustrezalo tistim, ki so trdili, da virusi ne obstajajo.

Mar indijski tradicionalni zdravilci niso bili in niso del farmacevtskih korporacij, ki v drobnem tisku pišejo, da ne prevzemajo odgovornosti za stranske učinke cepiv? In provizij od množičnih nakupov tudi niso pobirali? (“Samo vprašam za prijatelja,” kot se lepo reče.)

Vsak zdravnik in farmacevt še kako dobro ve, da nobeno zdravilo ni vsemogočno in da imajo vsa stranske učinke. Zanje ni odgovoren ne zdravnik ne zeliščar in niti farmacevt. Tudi cepivo, ki so ga uporabljali stari indijski ajurvedski zdravniki, je imelo stranske učinke in je bilo lahko tudi nevarno za otroke, ki so jih cepili. To se je vedelo, kot se ve tudi danes. Skupni rezultat, to je preprečevanje širjenja okužbe, je bil pomembnejši od potencialne individualne nevarnosti.

Pri virusih ni celovite rešitve, vode pa ne pije niti zgodba, da bo vse skupaj rešila močna imunska odpornost. Vse to je skozi Ganeševa usta pojasnjeno v zgodbi o Šitali Devi – od porekla virusa do načinov, na katere se ljudje borijo proti njim že od pamtiveka.

Prijatelju recite, da prizadevanja za spremembo načina, na katerega funkcionira ekonomija – kjer se bomo verjetno strinjali in se združili v kazanju slabosti naše družbe –, ne smejo biti na škodo znanja in znanosti.

Koliko časa traja Ganešev obisk v “zemeljskem času” in koliko v, recimo mu eteričnem, kavzalnem – ali astralnem?

Različno. Včasih je v našem času le sekundo ali dve, a pozneje dojamem, da se je odvilo veliko več, kot bi se lahko v toliko časa. Drugič pa je vse enako kot v našem času in gre navzočnost “duhovnega sveta” čisto lepo v istem tempu z našim.

Kaj pa “nalaganje” podatkov, ki jih dobite ob takem ali podobnem obisku – kako jih rekonstruirate, kako se jih “spomnite”?

Morda je najbolj podobno spominjanju na sanje. V določenem trenutku se vam zdi, da ste se spomnili že vsega, potem pa se nenadoma spomnite, da je bilo še nekaj drugega.

Še malo več nam povejte o takih doživetjih “prenosa podatkov”. Kako se ob tem fizično počutite?

Vznemirjeno. Radovedno. Željan raziskovanja. V vsakem primeru zelo pozitivno. Problem mi predstavlja dejstvo, da moram zaradi kakšnih konkretnih obveznosti včasih odlagati “spominjanje” za čas, ko nimam drugih motenj.

Kaj menite o že kar množičnem zagotavljanju številnih sodobnih, tudi samooklicanih gurujev, da “kanalizirajo”?

Da prenašajo sporočila od koga drugega? Nič dobrega si ne mislim o tem. Prav nobenega razloga ni, da bi bil kdo posrednik med “tem” in “drugim” svetom. Kar se tiče Ganeša in mene, se nisem nikoli dal na voljo za kaj takega in tudi njemu to ne bi padlo na pamet.

Ljudje bodo bodisi videli in dojeli sami – ali pa ne bodo. Če jim kaj povem, to ni zato, da bi mi verjeli ali da bi jim skušal vsiliti nekaj v smislu: “Ganeš nam sporoča, da …” in tako vzpostavljati neko avtoriteto.

Ganeš ali kdor koli drug lahko usmeri pozornost na določene informacije ali način, kako gledamo na zadeve; vendar morajo te informacije skozi preverbo zdravega razuma in drugih osnovnih metodologij, ki služijo potrjevanju resničnega znanja.

Kaj pa se dogaja tistim ljudem, ki zmorejo zelo natančno osvetliti našo situacijo, s podrobnostmi, za katere res ne vedo v 3D-svetu? Kako take informacije najbolje uporabljati?

Vsako situacijo lahko pojasnimo na številne načine. “Duhovni” izvori informacij niso nujno boljši. Še več, zaradi njihove subjektivne narave so podvrženi manipulacijam, namernim ali nenamernim, še veliko bolj kot tisti običajni.

Verovanje ni rešitev. Bistven je razvoj metodologije pravega spoznanja. Če je nimate, boste prej ali slej postali žrtev manipulacije.

Koliko časa ste v življenju strnjeno največ posvetili meditaciji?

Redno meditiram že pol stoletja (nasmešek) in vsem priporočam, da v svoje življenje uvedejo prakso pravilne meditacije. Meditacija se prakticira dvakrat na dan in je kot mentalna higiena. Šele v izjem­nih primerih, po določenem številu let mentalnega in telesnega prečiščevanja, so mogoči določeni napredni postopki, ki pa potem zahtevajo več časa.

Saj mi na vaše vprašanje ni problem odgovoriti s konkretno številko – dve leti; a večina ljudi ne bo razumela, kaj to pravzaprav pomeni, tako da je povsem nepomembno. Kar šteje, je redna meditacija, vključena v naše vsakodnevne dejavnosti.

Kako pa ste se spopadali z dvomi na poti?

Ne razumem vprašanja. Kakšni dvomi? (Smeh.)

V knjigah včasih ponudite primerjavo iz kvantne fizike ali matematike večdimenzionalnega prostora. Ta dva koncepta sta vam naravna. Kako sta vstopila v vas kot zavedanje, ne kot znanje? Lahko rekonstruirate ta spomin, čeprav ni zasidran v eni točki?

Znanost, sploh tista, ki raziskuje meje spoznanj, mi je bila vedno ljuba. Nič novega ni, da številni s področja duhovnosti “koketirajo” s kvantno fiziko, čeprav se po poglobitvi v to problematiko izkaže, da je to koketiranje na šibkih nogah. Prav tako je dejstvo, da so določeni znanstveniki, soočeni s čudesi na zelo subtilnih ravneh naše resničnosti, predstavili čisto resne teorije, da je navsezadnje vse zasnovano na zavesti. Kar se mene tiče, to ni teorija, pač pa izkušnja in neposredni uvid.

Zakaj taka spoznanja že najmanj petdeset do vsaj okoli 120 let – če res zožimo ta čas na znanost tam nekje do Tesle in Einsteina, čeprav sta se ravno onadva upirala kvantni fiziki, a ji po drugi strani tlakovala prodor – nikakor ne prodrejo do učinkovite praktične uporabe?

Na žalost večina poskusov za povezavo znanstvenih uvidov in duhovnosti obtiči zelo na površini. Ljudje mislijo, da bodo nekako lahko nadzorovali ali usmerjali kvantne fenomene z uporabo moči uma. Poskušajo z vidika svoje osebnosti, torej iz stanja, v katerem so zdaj – in to ni kvantno, pač pa je izrazito telesno in materialno –, preusmeriti nekaj, kar ni in ne more biti osebno.

V trenutku, ko se v zgodbo vmešajo osebne želje in potrebe, je kvantna resničnost samo pravljica. A zadovoljitev osebnih želja in potreb je prvenstvena motivacija večine na videz duhovno usmerjenih ljudi. Uporabljanje kvantnih fenomenov na osnovi take motivacije je minimalno, pa vendar je določenim tako fascinantno, da se enostavno ne morejo ločiti od tega. Stari Indijci so takim ljudem rekli sužnji Maye, gospodarice iluzij.

A povezava kvantnega stanja in duhovnosti vendarle obstaja!

Obstaja, in to na globoki ravni, na mestu, ki ga lahko imenujemo dejanska resničnost. V njej se dogodki in pojavi prekrivajo, obstajajo hkrati kot senca znotraj sence. Kvantno stanje je osvobojeno prevlade osebnosti, ker osebnost “zmrzuje” resničnost na samo eno možnost. In o tem stanju obstajajo zapisi in pričevanja. Včasih ga imenujejo razsvetljenje, čeprav je ta pojem tako izrabljen, da nič več ne pomeni. Nedavno sem slišal izraz, ki mi je všeč in ki ga lahko povežem s svojim življenjem – “kvantna fuga”.

Ena od množičnih oblik za približanje razumevanja “kvantne fuge” čim širšim množicam je letošnji film Everything Everywhere All at Once – Vse povsod naenkrat, prej pa je na tem področju kraljeval Interstellar – Medzvezdje.

Ne poznam, tako da ne morem komentirati.

Prvi je za povrh še duhovit, oba pa imata prelepo tudi glasbo. Priporočam.

Ko se gibljete od najbolj grobega izraza resničnosti, trdne materije, navzdol, boste najprej naleteli na energijo, nato na informacijo, pa na obliko, in na koncu se vse zlije v zavesti. Kar se tiče niza materija-energija-informacija-oblika, bi lahko navedel fizikalne in matematične izvore, ki to potrjujejo, a končni prehod v področje zavesti je za znanost še vedno predaleč; paradigma, ki materijo razglaša za primarno, je premočna.

Analitični pristop znanosti, pa kolikor koli je že metodološko upravičen, v bistvu predstavlja problem za uzrtje celote. Podobno napako pogosto delajo tudi “duhovneži”. Na primer – odstranijo pozornost z materialnega in se zataknejo samo na energetskem. Informacijska resničnost je veliko močnejša od energetske, formativna resničnost pa je proporcionalno še močnejša od informacijske. A vse to pravzaprav sploh ni važno. V stanju “kvantne fuge” vse te resničnosti obstajajo hkrati, se prepletajo in čisto kot v glasbeni formi iz delov ene resničnosti z variacijami nastaja druga in tretja fuga. Nešteto jih je.

In kaj je bistveno pri tej harmoniji sfer?

To, da morate vedeti: tako dolgo, dokler ste usmerjeni na svoje življenje – v smislu, da želite rešiti neke probleme, ki jih imate, želite biti srečnejši, boljši, uspešnejši, vas skrbi za posel, odnose, otroke – pozabite na izraz “kvantno”. Ni nobene praktične možnosti, da bi se pojavilo v vašem življenju. Šele ko se znebite take motivacije, ki je, da se razumemo, izrazito človeška in razumljiva, se odpira možnost življenja v “kvantni fugi”.

Zato tudi vsak datum polne lune v vaših Kažipotih imenujete Dan sočutja in še posebno na ta dan predlagate dobra dela za druge? Da spomnite, da je to največ, kar lahko damo?

Ne, ne zato, čeprav bi bil to zelo dragocen opomnik. Džjotiš ne deluje ravno s kvantne ravni, je bolj stvar sinhronicitet ali “delno kolapsirane kvantne funkcije”. Ne vem, ali kaj takega obstaja v kvantni fiziki, a v duhovnem svetu obstaja – z eno nogo v nečem nedoločenem, z drugo v točno določenem.

Katere delavnice boste izvajali v prihodnjih mesecih?

Še vedno menim, da je najpomembnejša tehnika pravilne meditacije, tako da bom še pripravljal tako osnovne kot napredne tečaje Integralne meditacije. Že to jesen začenjam po letu premora ponovno z večmesečnim procesom dekonstrukcije iluzije; verjetno bom spet pripravil tudi delavnico priprave na smrt; ta je namenjena ljudem, ki so še daleč od trenutka odhoda, a si želijo bolje razumeti življenje.

Med drugim imate tudi knjigo z enakim naslovom, kot je ta delavnica, Življenje–smrt–življenje. Doživetja, ki so podlaga zanju, ste opisali tudi v knjigi Gospodar smrti. Sta bili to za vas zahtevni knjigi?

Ne bi rekel. (Širok nasmešek.) Tema je “težka” samo na videz, a v bistvu gre za naravo življenja. Za začetke in konce.

Lahko poveste kaj strnjenega o doživetju, ki je bilo osnova za knjigi Življenje–smrt–življenje ter Gospodar smrti?

Včasih se življenjski ritmi tako zložijo, da obstaja velika verjetnost odhoda. Saj ne, da je takrat odhod zanesljiv – je pa možen. Džjotiš takšna obdobja imenuje “odpiranje vrat neba”. To so nevarni trenutki, obenem pa so to tudi trenutki možnosti za močne duhovne uvide, kakršni so tudi tisti, ki se dogajajo v trenutku smrti. Če veste, kdaj prihajajo takšna obdobja, jih lahko teoretično izkoristite za pogled na drugo stran življenja.

Nisem prvi, ki je to napravil, sem pa zato v teh dveh knjigah opisal, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Kaj pa priporočate, ko se soočamo z odhajanjem kakšne osebe, ki so ji vaši koncepti in ta več tisoč let stara ezoterična in koristna znanja neznana; kaj je najbolje in največ, kar lahko storimo prijatelji, sorodniki, bližnji?

Nič ne morete storiti, razen običajnega človeškega sočutja. Kot tudi pri vsem drugem, kar delam, je človek vedno v središču. Ta človek, konkretno bitje, ki živi svoje življenje. Kakršne koli ideje o vplivu, pomoči, delovanju na tej ali oni ravni so mi povsem tuje; tega nisem nikoli delal in tudi drugim ne priporočam, da bi to počeli.

Kar pa priporočam, je, da je vsak zase dobro pripravljen na trenutek odhoda. Tako knjigi kot delavnice so namenjene takšni pripravi, nikakor pa ne temu, da bi pomagali drugim, ki odhajajo. Ne morete jim pomagati, če si sami niso pomagali, ko je bil čas za to.

Kako lahko povežemo na videz nasprotujoči si dejstvi, ki ju predstavite: dokler se ukvarjamo s sabo, ne vstopimo v spoznanja vsenavzoče zavesti; po drugi strani – brigajmo se zase, vsakdo je za časa svojega življenja storil, kar je, nikomur ne moremo pomagati.

Enostavno: “pobrigati se zase” v tem kontekstu pomeni prerasti omejitve osebnosti (kar spet pomeni, da nismo toliko osredotočeni nase).

Ljudje, ki so vse življenje gledali samo nase, to delajo še naprej, tudi ko umrejo. Takrat jim ne morete pomagati. Pomoč lahko pride edinole prej – v obliki razumevanja dejanske resničnosti in delnega ali popolnega razumevanja iluzije ločenosti, ki jo vsiljuje osebnost, kar pa lahko naredite zgolj vi sami, nihče drug tega ne more namesto vas.

Torej, ni kontradikcije.

Pomagamo si lahko tudi z vašimi Kažipoti; to je prav poseben letni koledar, ki ga razbirate iz ritma planetov. Za leto 2023 je že napisan. Zanj naredite natalno karto za celoten narod, mar ne? Kdo je subjekt obravnave? Kar ves planet? In kdaj ima ta subjekt datum rojstva? Ali bi bili Kažipoti za denimo Portugalsko bistveno drugačni kot za Slovenijo?

V 99 odstotkih situacij niso drugačni. Subjekt je ves planet. Kažipoti veljajo za vse ljudi na planetu Zemlja. Metodologija ne vključuje klasične slike neba, ki zahteva čas začetka, niti določene lokacije na planetu, ki bi ustvarila ascendent. Takšna metodologija bi se v džjotišu imenovala džatak. A tega za izdelavo Kažipotov ne uporabljam.

Kar pa uporabljam, se v terminologiji džjotiša imenuje samhita – z znatno souporabo ganite, to so matematične in astronomske metode.

Včasih uporabljam tudi dele nimite, na primer pri določanju pomenov določenih razdobij, znotraj katerih se pojavljajo sončni ali lunini mrki. Takšni pojavi pa so lokalni in pomenijo tisti en odstotek razlike, ki bi se izkazala, če bi delal Kažipote recimo za južno poloblo ali pretežno za ameriško celino oziroma za katere koli oddaljene dele planeta. Večina podatkov iz Kažipotov velja torej globalno.

Za leto 2022 ste precizno napovedovali turbulentne dogodke do konca zime, na dan slovenskih volitev, denimo, pa se je nekaj stabiliziralo in spremenilo. To ste zapisali že v poletju 2021, ko datum volitev še ni bil znan. Bi bil rezultat volitev lahko bistveno drugačen, če bi bile teden dni prej?

Roko na srce, sploh se nisem posvečal lokalni situaciji. Slovensko politično življenje se je pač uskladilo s kozmičnimi ritmi.

Dejstvo je, da se je v letu 2022 vse skupaj odvijalo povsem v skladu z analizo, objavljeno konec leta 2021. Nisem prepričan, ali mi je to všeč. Če pogledamo globalno, se ne dogajajo ravno lepe stvari; poanta analiz pa ni “uganiti”, kaj se bo zgodilo, pač pa, kolikor je le mogoče, preoblikovati gibanje dogodkov in se izogniti najhujšemu.

Simbolno ste “napovedali” tudi vojno v Ukrajini. Ljudi pač zanimajo zunanji dogodki, hkrati pa se lahko zavedamo, da vsakdo deluje na svoji notranji poti in je le od nas odvisno, kako se nas dotaknejo zunanje turbulence.

Vpliv je obojestranski, čeprav se ljudem zdi, da samo dogodki v svetu vplivajo nanje, oni sami pa ne morejo vplivati na te dogodke. Res je – ko se nekaj pripeti, je storjeno in ni več poti nazaj. Če pa razumete kvantno naravo sveta – pa čeprav teoretično, če že ne izkustveno –, potem ni nobenega dvoma, da je vpliv obojestranski. Kolikor svet vpliva na nas, toliko mi vplivamo nanj.

Zato so Kažipoti pomembni. Na videz majhni postopki, priporočeni glede na točne datume, lahko spremenijo tok razmišljanja kakšnega vplivneža ali postopek določene države. Takšen “metuljev učinek” zveni kot magija, pa vendar – v kvantnem svetu je bolj realen od političnega angažmaja.

Kaj bodo glavne značilnosti leta 2023?

Leto, ki prihaja, sem poimenoval leto potrpežljivosti. Mislim, da že samo ime dovolj pove o glavni značilnosti obdobja pred nami. Več pa v Kažipotih.

Kaj je največji izziv, ki ga ima kolektivna zavest Zemljanov?

Trenutno je kar nekaj izzivov, najpomembnejši med njimi pa so: izstopiti iz informacijskega otroštva in vzpostaviti metodologijo pridobivanja zanesljivega znanja, ki izključuje verovanje; potem dojeti, da materija – telo, kri, geni, rasa ipd. – ni tisto, kar primarno povezuje ljudi; in prebroditi anarhoprimitivistične ideje ter se obrniti v prihodnost.

Kaj je smisel našega bivanja?

Ljudje to pogosto sprašujejo, odgovor pa je tako enostaven, da ne more biti bolj: ni nekega posebnega smisla našega bivanja.

Ko ste srečni, se smehljate, pojete, plešete. Kakšen je smisel vsega tega?

Naše bivanje je samo izraz notranjega stanja zavesti. To je vse. Ni ničesar posebno smiselnega zunaj tega.

Torej si prizadevajmo za nasmeške, petje in ples – in naše bo božje kraljestvo? Oziroma – v prevodu – naša nadaljnja bivanja v materiji Zemlje bodo vedno lažja in sčasoma tako uglašena z božansko zavestjo, da se bomo znali preseliti v lahkotnejše sfere?

Nikamor se nam ni treba preseliti. Točno tam smo, kjer moramo biti. Kar se tiče usklajevanja – ne bi uporabil tega izraza, ker gre bolj za odstranjevanje ovir in prihod v naravno stanje – in “božansko” v tem kontekstu ne pomeni veliko.

Izsek iz intervjuja. 

Spraševala: Tadeja, 6. Element, Fotografija: Sašo Kos, Osebni Arhiv