Pri športu je ključen način, kako ga uporabljamo oziroma izvajamo, saj ga nezavedno zlahka zlorabljamo in si tako dolgoročno škodujemo. Jani Brajkovič, Gregor Sobočan in Aleš Ernst so govorili o svojih izkušnjah s športom, o AEQ metodi, o pasteh zlorabe športa, o vzrokih za športne poškodbe, o travmah iz otroštva, o težavah žensk v vrhunskem športu in predvsem o tem, kako loviti pravo mero pri športu, da nam ta še vedno prinaša koristi.
Prisluhnite AEQ podkastu, v katerem so se pogovarjali: Jani Brajkovič, nekdanji vrhunski športnik in prvi slovenski svetovni prvak v kolesarstvu, Gregor Sobočan, kondicijski trener Olimpijskega komiteja Slovenije, in Aleš Ernst, avtor in učitelj AEQ metode.
Starši so pogosto ponosni na svoje otroke, ki so uspešni v treniranju določenega športa. Izredno malo pa je zavedanja, da lahko otrok skozi šport sprošča pretirano povečano napetost iz družine.
Aleš Ernst, učitelj in avtor AEQ metode: "Otrok lahko zlorabi šport oziroma ga pretirano uporablja za nadomeščanje ali sproščanje določenih pritiskov, napetosti, ki so v njegovem okolju. Takrat je potrebno raziskati, kje so te pritiski in zakaj so takšni. V roku ene ure se lahko tekom individualne obravnave najde, kateri odnosi so v družini popačeni, neučinkoviti in kje je pretirana kronična napetost, ki jo mora otrok, zaradi tega, ker poskuša umiriti družino in preprečiti eksplozijo, izvažati na športni teren. Potem pa je odvisno od okolja, okoliščin in zmožnosti družine, kateri šport izbere.
Če starša (zaradi neprimerne čustvene zrelosti) agresivnih čustev ne moreta uporabljati za urejanje kroničnih problemov, potem se za to povišano napetost "javi" otrok, ki deluje kot neke vrste varnostni ventil na ekonom loncu.
Otrok agresivno energijo uporablja za udejstvovanje v športu, kar kratkoročno staršem ustreza, ker je tako v družini mirneje, saj se ne rabijo ukvarjati s slonom v sobi, ampak fokus dajo na otroka. Otrok začuti, da s takšnim vedenjem pomaga staršem in da ga imajo rajše, to pa potem vodi v spiralo vedno večjega ukvarjanja s športom.
Tako lahko dobimo petletnika, ki hoče vsak dan trenirati tenis. To, da bi petletnik rad redno trpel, ko se ukvarja z določenim športom, je po zakonu časa nemogoče. Mora obstajati dodaten motiv, ki ga sili, da se vede v nasprotju s svojo normalno funkcijo in strukturo. Tako pa potem pride tudi do kroničnih težav otroka, do poškodb in obrab."
"Ko en dan nisem šel na kolo, je iz mene začelo vreti."
Jani Brajkovič je nekdanji vrhunski kolesar. Leta 2004 je postal prvi slovenski svetovni prvak v kolesarstvu. Njegovi največji uspehi so bili zmaga na veliki enotedenski etapni dirki Po Dofineji, dobil je dirko po Sloveniji (2012), bil je dvakratni državni prvak v kronometru. Danes pa je učitelj AEQ metode 2. stopnje in AEQ dihanja 2. stopnje.
Jani Brajkovič: "Prišel je trenutek, ko ni šlo več tako naprej. Vsa leta sem rinil z glavo skozi zid. Zavedal sem se, da se staram in da se čas izteka. Delal sem škodo sebi, telesu in ljudem okrog sebe.
Vedel sem sam pri sebi, da to, kar delam ni normalno. Vedel sem tudi, da ne živim za dirkanje in za rezultate, ampak zato, da treniram vsak dan. Meni ni bilo tako pomembno dirkati in nizati uspehe, ampak mi je bilo pomembno to, da sem bil pet ur na kolesu, da sem se zlorabil in se izčrpal, da se nisem več čutil.
Ko en dan nisem šel na kolo, je iz mene začel vreti pritisk, ki ga nisem znal obvladovati. Nisem vedel, kako ga dati iz sebe ven z uporabo čustev, ker se tega nisem nikoli naučil v življenju. Nisem znal s čustvi urejati problemov. Sem se pa naučil, kako lahko to uredim s kolesom. Vendar, ko se naslednji dan vstaneš, imaš spet enak problem in moraš spet ponavljati enako..."
Kako opaziti, kdaj šport zlorabljamo in kdaj ga uporabljamo?
Gregor Sobočan je kondicijski trener druge stopnje Olimpijskega komiteja Slovenije, trenutno kondicijski trener pri odbojkarskemu klubu Calcit Kamnik in hokejskemu klubu Olimpija, zunanji sodelavec pri slovenski ženski rokometni reprezentanci in učitelj AEQ metode 1. stopnje.
Gregor Sobočan deli izkušnjo, kako se je za praznike preizkusil v kolesarskem izzivu "everesting" (na vzponu moraš zbrati toliko višinskih metrov, kolikor jih ima gora Everest):
"Slišal sem za everesting s kolesom, kjer nabereš toliko višincev, kolikor je visok Everest, in se odločil, da poizkusim, če mi ta zadeva uspe. Vsako leto se za rojstni dan počastim s kakšno takšno neumnostjo, da potem nekaj dni ne morem hoditi (smeh).
Osem in polkrat sem moral s kolesom v klanec. Prve tri vzpone sem res užival; užitek mi je bil, sam s seboj sem bil, razmišljal... Na polovici četrtega vzpona pa je bilo užitka konec. Če bi bilo vse tako, kot mora biti, bi takrat stopil s kolesa, imel bi še lep dan naprej, pa tudi naslednji dan bi bil bolj prijeten. Vedel sem, da bo prej ali slej do te točke prišlo. Zanimalo pa me je, ali bo fizično telo zdržalo in kako bo od te točke naprej. Nato je bilo dve uri zelo težko. Do tam, kjer sem užival, je bila torej uporaba, od tam naprej pa je šlo za zlorabo telesa za dosežek nekega cilja."
PRISLUHNITE CELOTNEMU PODKASTU O ŠPORTU:
- Preberite si še: AEQ metoda: Če ne čutimo sebe, je logično, da nismo zmožni urediti tistega, kar nas bremeni
POGLEJTE SI TUDI PODKAST Z JANIJEM BRAJKOVIČEM: