Aleš Ernst: "Oče bi moral s svojim vedenjem omogočiti ženski, da ima dovolj sproščeno nosečnost"

Obliki moškega in ženskega telesa sta precej različni. Govorimo seveda o standardni obliki. Če se rodi hčerka, pa so si starši bolj želeli sina, potem je vpliv okolja na to hčerko takšen, da se zaradi epigenetike oblika njenega telesa spreminja in ima lahko bolj moški izgled ali bolj moško vedenje oz. obratno pri moškemu.

Če določenemu partnerskemu odnosu manjka moški vpliv, potem je večja verjetnost, da se jima bo rodil sin. Če odnos bolj potrebuje ženski vpliv, da se uravnovesi, pa je večja verjetnost, da se jima bo rodila hčerka.

Imamo različne tipe - primarno in sekundarno moško ali žensko vedenje, iz česar dobimo ogromno kombinacij. Ženska, ki ima primarno moško in sekundarno žensko vedenje, bo bolj moška, in bo recimo delala v gradbeništvu, vozila avtobus, se ukvarjala z biatlonom, smučarskimi skoki, s cestnim kolesarstvom in podobnimi bolj moškimi športni. Lahko bo v tem tudi dobra, ampak potem pride do tega, da bo njena funkcija vedno bolj v nasprotju s telesno strukturo. Potem pa pride do različnih težav in bolečin.

Pri ženskah je problem trebušne votline, kjer ima prevelik pritisk, če živi na moški način oz. ima preveliko odgovornost, ki si jo da nase ali ji jo dajo drugi, ker so premalo odgovorni. Pritisk, ki je dan na tako žensko, je povprečno previsok. Višji kot je pritisk, ki pritiska nate, bolj moraš notranji pritisk v telesu dvigniti, če hočeš prenesti breme.

Pritisk v trebušni votlini recimo ne more biti enak, če nosiš na sebi 30kg nahrbtnik ali ne. Če imaš na sebi nahrbtnik, moraš dvigniti pritisk v trebušni votlini, da se ne sesedeš, poklekneš ali padeš. Če torej ženska živi v okolju, kjer je potreben visok pritisk v trebušni votlini, da lahko prenese vse; da kuha, pospravlja, hodi v službo, vozi avto, vzgaja otroke, se ukvarja s športom... Vse to zahteva veliko pritiska v njej, da zmore vse to.

Ta povišan tlak v trebušni votlini pa jo potem pelje v to, da je mišičevaje v trebušni votlini, ki se je po strukturi razvilo kdo ve koliko 100 tisoč let nazaj, takšno, da enostavno ne more normalno funkcionirati v tako spremenjem načinu življenju, kakršnega ima danes sodobna ženska. Če hoče tlak v trebušni votlini obdržati, mora napeti mišičevje okoli trebušne votline, medenično dno, stegna, spodnji del hrbta, trebuh, zgornji del hrbta, trebušno prepono, bočne mišice... da naredi neke vrste rezervoar za ta pritisk. Potem drži te mišice prevečkrat prenapete, kar pomeni, da funkcija teh mišic ne paše več k strukturi teh mišic, ki je bila razvita v preteklosti za nosečnost. 

Kakšna je glavna razlika ženske in moške trebušne mišice? Pri nosečnosti se mora ženska trebušna mišica bistveno bolj podaljšati. Ženska mora znati sprostiti trebušno mišico, da lahko naredi prostor za razvijajočega otroka v maternici. Razlika je, ali mora otrok s svojo rastjo njeno trebušno mišico raztegniti in se boriti za svoj prostor, ali pa jo mati sprosti, da naredi otroku prostor, da se razvija, ker je dovolj sproščena. Iz katerega trebuha bo prišel bolj naraven otrok? Jasno pa je, da tukaj pride na vrsto oče. Oče bi moral s svojim vedenjem omogočiti ženski, da ima dovolj sproščeno nosečnost, da ženska ne rabi imeti napetega trebuha.

Kateri dve čustveni stanji pa najbolj napneta trebušno mišico? Strah in dvom. Če je moški ne zaščiti, jo je strah. Če je moški neodgovoren, je polna dvoma. Če je njen oče bil neodgovoren in ni zaščitil njene mame, je še toliko huje. To pomeni, da ima kronično povišano napetost trebušnih mišic. Otrok jo mora riniti na stran, da si naredi prostor. Če se ne odpira naprej v smeri popka, ampak je zategnjena, potem se sila obrne navdzol.

Če je sila usmerjena navzdol, se poveča možnost za rizično nosečnost. Če ne more sprostiti trebuha, zaradi kroničnega strahu ali dvoma, in mora otrok raztegniti trebuh, je verjetnost, da bo prišel na svet sproščen otrok, ki se čuti, veliko manjša, kot če se lahko sprosti. Če ne more sprostiti trebuha in tega niti ne ve, zaradi senzorno-motorne amnezije in odtujenosti, stisne medenično dno, notranje stegenske mišice, da prepreči, da bi otrok šel ven. Potem razvije kronično zategnjenost teh mišic. Kaj se zgodi, ko gre roditi? Takrat bi morala te mišice sprostiti, pa jih ne more, ker so kronično zategnjene. Možnost za težek porod ali carski rez gre strmo navzgor.

Potem se lahko še vprašamo, ali ima lahko ta ženska, tudi ko rodi, dovolj nizko napetost v trebuhu, da pomiri otroka? Če ima preveč odgovornosti, ker možu ne zaupa, potem ima prevelik notranji tlak. Ta tlak mora vzdržati, ker se bo sicer vse sesulo, če bo popustila. Vsaj tako misli, če prihaja iz družine, kjer je mati držala gor celo družino, ker je bil oče odsoten, čustveno ali fizično oz. na kak drug način.

Skoraj nemogoče je, da bi se hčerka, ki izhaja iz take družine, zaljubila v moškega, ki je odgovoren, saj ji je tak moški čuden. Čeprav zavestno išče takega moškega, je njena podzavest navajena, da živi z neodgovornim moškim, kakor je bil njen oče. Hkrati pa ima v podzavesti vzorce od mame, ki so, da je mati odgovorna za vse, ker je oče neodgovoren, in da moškemu ne gre zaupati, ker je bil njen oče nezaupanja vreden. Seveda se potem zaljubiš v podobnega moškega. Zgodovina se tako ponavlja na sodoben način. 

Potem pa pride do tega, da imamo toliko kroničnih težav, diastaz trebušne stene, težav z medeničnimi dnom, s črevesjem, z alergijami na hrano itd. 

Moški bi moral imeti povprečno višji tlak v trebušni votilni kot ženska, in poskrbeti, da ima ženska nižjega. Ženska ima svoje odgovornosti, njena glavna funkcija je, da zna pomiriti. Glavna funckija moškega pa, da se zna vzburiti, da lahko s povišanimi čustvi vpliva na okolje in naredi red. V urejenem okolju lahko ženska doda svoj vpliv in iz hiše naredi dom. Ni pa funkcija ženske, da postavi hišo. Če imaš žensko, ki postavi hišo, bo takšna ženska zelo težko iz hiše naredila dom, ker ni dovolj sposobna umiriti hišo, da postane dom. Iz take hiše pa vsi bežijo... 

Izsek iz podkasta na 1:38:00: 

• Preberite si še: Aleš Ernst: Zakaj nam odnosi ne uspejo? (Sensa podkast)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja