Naše telo proizvaja 3 vrste solz

Če to drži, zakaj potem zadržujemo solze in ne dovolimo čustvom, da se manifestirajo? Zakaj se v trenutkih, ko najbolj trpimo, dušimo v bolečini in ne moremo izpustiti niti solze? Kako se lahko to zgodi, če pa je jokanje prirojeno vsakemu človeškemu bitju?

Naše telo proizvaja 3 vrste solz (foto: pixabay) pixabay
21. 5. 2020

Posebna vrsta solz

Vendar niso vse solze enake – vsaka slana kapljica še ne prinese katarze. Ni enako, če jočemo, kadar sekljamo čebulo, ki draži in stimulira solzne žleze, ali pa če hlipamo zaradi žalosti. Naše telo namreč proizvaja tri vrste solz in vsaka ima svojo zdravilno nalogo, pravi klinična psihiatrinja Judith Orloff v knjigi The Empath's Survival Guide: Strategies for Sensitive Sensitive People.

Refleksne solze nam čistijo oči, ko jih nekaj moti, zato se avtomatsko pojavijo, kadar nam v oko pade mušica, če nas moti dim ali kadar režemo čebulo.

Druga vrsta solz ‒ banalne solze ‒ se neprestano tvori z nalogo vlaženja roženice, s čimer jo ščitijo pred vnetjem.

Čustvene solze pa imajo posebne zdravilne učinke. To so solze, ki se pojavijo ob koncu ljubezenskega razmerja, med gledanjem žalostnega filma ali na sestrini poroki.

Izražanje čustev

Biokemik dr. William H. Frey II., ki ga imenujejo tudi strokovnjak za solze, je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odkril, da refleksne solze vsebujejo 98 odstotkov vode, medtem ko čustvene solze vsebujejo bistveno večjo količino beljakovin. Dr. Frey je med preučevanjem sestave solz odkril, da s čustvenimi solzami izločamo hormon stresa ACTH in nekatere strupene snovi, ki se kopičijo v telesu med čustvenimi stresom.

Poznejše raziskave so potrdile njegovo tezo, da jokanje resnično deluje kot zdravilen proces. Izkazalo se je, da solze žalosti in bolečine vsebujejo več kalija, ki je povezan z delovanjem sistema živčevja, kontrolo mišic in krvnim pritiskom, ter mangana ‒ minerala, ki je zadolžen za dobro počutje. Premajhna količina mangana v organizmu lahko upočasni strjevanje krvi, povzroča težave s kožo in zmanjša količino holesterola, medtem ko njegova prevelika količina v organizmu lahko povzroča zdravstvene tegobe. Poleg tega naj bi solze vsebovale sledi prolaktina, hormona, ki naj bi bil povezan s stresom – zato naj bi bile ženske bolj nagnjene k joku... 

Celoten članek lahko preberete v tiskani Sensi junij/julij 2020

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri